Moon Camp Pioneers katras komandas uzdevums ir 3D projektēt pilnu Mēness nometni, izmantojot izvēlēto programmatūru. Viņiem ir arī jāpaskaidro, kā viņi izmantos vietējos resursus, pasargās astronautus no briesmām kosmosā un aprakstīs savas Mēness nometnes dzīves un darba telpas.
ŠC Ptuj, Strojna skola Ptuj-Maribora Slovēnija 17, 18 6 / Slovēņu
3D projektēšanas programmatūra: Fusion 360
https://www.ptujvesolje.si/moon-camp-challange/dark-side-of-the-moon
Ko se astronavti zbudijo, je njihova jutranja rutina precej līdzīga mūsu šeit uz Zemlji, jo tās ir vēl vienmēr vienlīdz higiēniskas vajadzības, le način zadovoljevanja teh potreb je nekoliko drugačen dēļ lunine gravitacije. Ko konča savu jutranjo rutino, astronavt začne s saviem darba uzdevumiem par ta dan, ki var iekļaut vairākas dažādas uzdevumus. Astronavti savo dneve preživljajo pri znanstvenih eksperimentih, ki zahtevajo njihov prispevek, spremljajo projektus, ki jih nadzirajo s tal, in sodelujejo pri medicinskih poskusih, da konstatijo, kako dobro se njihova telesa prilagajajo dolgotrajnemu dzīve v vesolju. Koliko pojedo, je odvisno od astronavta, saj se kalorične potrebe za vsakega od njih razlikujejo. Majhna astronavtka potrebuje le aptuveni 1900 kalorij na dan, medtem ko velik vīriešu potrebuje aptuveni 3200 kalorij. Kiek časa potrebujejo, da pojedo, je odvisno no tega, kaj jedo in koliko časa za pripravo potrebujejo. Nekatere prigrizke v vesolju, na primer sadje, lahko pojedo takoj, zato ir to laba iespēja, če želi astronavt hitro dopolniti gorivo. Na Zemlji ni nič boljšega, kot po dolgem dnevu v službi oditi v posteljo in se dobro naspati. Ista zgodba je v vesolju, le da se astronavti namesto v posteljah udobno namestijo v savu spalnih vrečah v osebni kabini posadke. Če imajo difficulty s spanjem, lahko astronavti ta plānotovani laik preživijo arī v klepetu ali branju.
*
Našo lunino bazo bomo zgradili na severnem robu kraterja Peary. Ker je krater najbliżje severnemu luninemu polu, je gandrīz vienmēr osvetļots, kar ustvarja okolje z razmeroma stabilno temperaturo in nodrošina zanesljiv vir sončne energije. Zasenčena območja tal pa vsebujejo zamrznjeno vodo, ki jo jo var rudarimo in jo uporabimo v znanstvenih poskusih, ali pa jo uporabimo kot vir pitne vode.
Opišite tehnike in materiale, kas viņus jūs izmantojat. Naš Moon Camp bi zgradili s 3D tiskanjem. Na Luno bi poslali 3D tiskalnike in jih tam sastāvili ter gatavili za delo. Za tiskanje bi uporabili material regolit, ki se atrodas uz Luni. Regolit je material, ki ga sestavljajo drobni delci, kamni in prah, kar bi ļautu nodrošināt 3D tiskanje po meri in gradnjo bivalnih enot na Luni. Za 3D tiskanje na Luni bi bilo vajadzēja prilagoditi tiskalnike za darbība v ekstremnih podmienkach. Tiskalnik bi moral biti prilagojen za delovanje v razmerah z nizko gravitacijo in ekstremnimi temperaturami, ki se spreminjajo od dneva do noči. Tiskalniki bi delovali na sončno energijo, saj je sončna svetloba na Luni bolj intensna kot na Zemlji. Gradnja Moon Campa s 3D tiskanjem bi varēja piedāvāt vairākas priekšrocības, kot so nižji stroški transporta materiāliem z Zemlje, nižja poraba energije in bolj ilgtspējna gradnja na Luni. Tomēr bi bilo treba pred gradnjo temeljito razmisliti o načrtovanju in gataviti ustrezne tiskalnike za darbība v razmerah na Luni.
Ko smo izbirali materiale za mūsu lunino bazo, smo upoštevali sevanja, meteorite, najbolj pa visoka temperaturna nihanja. Zato je baza izdelana iz regulita (lunina prst). Ker smo se odločili za 3D tiskanje, smo morali regulit zmešati z vodo, da smo dobili beton. Zdraven tega, da ima regulit nizko toplotno prevodnost in odlično mehansko trdnost, je arī prožen, a trpežen in odporen na udarce, kar pomeni, da so astronavti zaščiteni pred visokimi temperaturnimi nihanji in meteoriti. Prav tako bomo namesto parastnega stekla uporabili steklo iz regulita, ki se izdela s palīdzību taljenja regulita. Same stene so dovolj debele, da nas ščitijo pred sevanjem. Prav tako so notranja vrata lope zasnovana tako, da zapirajo telpu, tako da osnova ne bo izpostavljena praznini, tlak in raven kisika pa bo iespējams spraviti v normalne, varne parametre. Na ta način bomo čim vairāk izmantojali sredstva, ki so nam dostopna na samem luninem površju.
VODA: Ko bo baza pastatljena, bomo zamrznjeno vodo v območju baze izkopali, stopili ter sfiltrirali in jo shranili ter uporabili v bazi. Za dodatno vodo bomo prečistili in sfiltrirali arī urin. Ta sistem naj bi sčasoma povečal količino vode, ki ir uz voljo v bazi, saj ir količina vode, proizvedene z urinom, zaradi oksidacije hrane aptuveni 10% večja od zaužite. Zraven tega se var ostanki filtriranja urina uporabijo kot gnojilo za tla.
HRANA: Astronavti se ne more večno prehranjevati ar pakirano hrano, tomēr viņi morali to početi pirmajos dažos mēnešos, kamēr zelenjava v rastlinjaku ne zraste. Člani posadke bodo večinoma živeli od rastlinske prehrane, z dodatnimi zalogami mesa in beljakovin z Zemlje. Zelenjavo bodo botaniki gojili v rastlinjaku, kjer bomo sadili: - krompir, zeleni grah in sojo, zaradi ogljikovih hidratov, sladkorjev, kalcija in vlaknin ter vitaminov A, K in C; - lubenico in kumare, zaradi visoke vsebnosti vode in sladkorjev.
ELEKTRIČNA ENERGIJA: Naša lokacija ir gandrīz vienmēr apgaismota, tāpēc tiks nodrošināti galvenie elektriskās enerģijas avoti. Odvečno energijo bomo shranili v baterje, ki jih bomo uporabili, ko bo vajadzēja.
ZRAK: Na sākuma se bo uporabil stisnjen zrak z Zemlje. Čez laiku, ko bodo rastline rastle, bodo nodrošljale še en vir kisika. Pridobivali ga bomo arī z ekstrakcijo kisika, ki se izvaja z elektrolizo taline soli, pri kateri regolit potopijo v raztaljen kalcijev klorid s temperaturo 950 stopinj Celzija, ki opravlja vlogo elektrolita. Regolit pri tej temperaturi ostane v trdnem agregatnem stanju, ko skozenj spustijo elektriskais tok, pa se iz njega izloči kisik in se nabira na anodi. Regolit se pri tem spremeni v kovinske zlitine, ki bodo na Luni prav tako uporabne.
Če hočemo, da smo cilvēki ilgtermiņā klātni uz Luni, je ključnega pomena, da vemo, kam in kako z odpadki. Ena od rešitev je, da na Luno zabezpečímo samo stvari, ki so večnamenske. Druga risinājumu je, da smeti recikliramo. To je na Luni kar zahtevno. Zato bi smeti, ki jih ne moremo reciklirati stisnili, da bi zavzele čim mazāk prostora in jih odpeljali nazaj na Zemljo. V skrajnem primeru bi daži smeti zakopali.
Za komunikacijo bi uporabili EME sistēmu (Zemes-Mēness-Zemes komunikācija), kas izmanto radioviļņus. Na Zemlji bi se predhodno pastatil oddajnik, ki bi oddajal valove, kateri bi potovali do Lune, od katere bi se atbili nazaj na Zemljo v sprejemnik.
Največji poudarek bi naša baza mala na znanstvenih raziskavah in poskusih. Raziskovali bi lunino površje in sastāvo površja ter se koncentrali na pridobivanje datu o tem, kako varētu Luno ljudi izmantot par turpmāko pētniecības vesolja s palīdzību teleskopov... Tako bi varēja celo prognozali, kada bodo meteoriti zadeli katerega od tuvnjih planetov, ali pa vienkārši odkrili še kādno novo zvezdo ali planet.
Da bi se čim bolj tuvāku nemogočim razmeram uz Luni, bi mūsu avstronavte poslali na Antarktiko, za tem pa še v puščavo. Ena od pomembnih stvari je, da bi jih tam pustili paši v grupā, kur bi morali sodelovati kot komanda. Veščina, ki bi se jih tam naučili bi jim na Luni zelo koristile. Predvsem pa je pomembno savstarpno sadarbību. Austronavte bi se attiecīgi fizično un psihično gatavoti, da bi var v zahtevnih situācijās pareizi ravnali.
Na samo Luno bi leteli z raketami, ki so datorško vodene in lahke za upravljat. S tem bi zagotovili, da bi vsak bil sposoben upravljat raketo. Ko bi pristali na Luni, bi za nadaljne raziskave po Luni uporabljali posebne roverje, ki so prilagojeni težkim razmeram na Luni (Ne samo za velike temparaturne razlike ampak arī za Lunin teren). Roverje bi uporabljali za transport ljudi in za transport materiāla in potrebščin za nadaljne raziskave.
English 
Chinese 
Czech 
Danish 
Estonian 
Finnish 
French 
German 
Greek 
Hungarian 
Italian 
Latvian 
Lithuanian 
Dutch 
Norwegian 
Polish 
Portuguese (Portugal, AO90) 
Romanian 
Slovak 
Slovenian 
Spanish 
Swedish 