Moon Camp Pioneers katras komandas uzdevums ir 3D projektēt pilnu Mēness nometni, izmantojot izvēlēto programmatūru. Viņiem ir arī jāpaskaidro, kā viņi izmantos vietējos resursus, pasargās astronautus no briesmām kosmosā un aprakstīs savas Mēness nometnes dzīves un darba telpas.
ŠC Ptuj, Strojna skola Ptuj-Maribora Slovēnija 17, 16 6 / Slovēņu
3D projektēšanas programmatūra: Fusion 360
Naša baza je sestavljena iz divu bivalnih prostorov in vrta, ki so saistīti z apaļlimi Prvi prostor (vhod) bi se izmantojal za shranjevanje vesoljskih oblek in trening. Imel bi manjši predvhod, kur se bi pred vstopim posesal lunin pesek z vesoljskih oblek astronavtov. Posesan lunin prah bo shranjen v posebnem kontejnerju, jo se bo ta prah uporabljal za raziskave in gradnjo oziroma povečanje baze. Zrak, ki se bo uporabljal za sesanje luninega prahu, pa se bo prefiltriral in znova uporabil.
Drugi prostor bi se izmantojal za bivanje, opremljen bi bil s tremi stoječimi posteljami, in za shranjevanje stvari. Ta prostor pa bo namenjen arī komuniciranju in planiranju různých misij. Vrt, kateri je v dobro izolirani plastični heksagonalni kupoli, bo namenjen za proizvajanje hrane in za raziskovanje.
Bazo na Luni želimo zgraditi, jo potreb iskanja jaunu alternatīvu dzīvesživotskih Le-ta bi človeštvu omogočila širjenje ārpus Zemlje. To se nam zdi zelo būtiski, jo ir uz Zemlji vienmēr vairāk cilvēku un vienmēr mazāk naravnih resursu.
Baza bi bila namenjena raziskovanju, da bi varētu izvedeli čim vairāk tako o Luni, kot o vesolju nasploh.
Našo bazo želimo pastatiti na južni pol Lune v večji Za južni pol smo se odločili, zato ker je večino laika apgaismojuma s sončno svetlobo in bi varēja tā sončno svetlobo izmantot par pridobivanje elektriskās enerģijas. Sončna svetloba pa bi arī pripomogla k pridelavi hrane.
Na južnem polu, v kraterjih, kuras poimenujejo arī hladne pasti, so našli sledove vodika in ledene vode, zaradi česar se nam ta del Lune zdi še papildus zelo piemērots par pirmās pētniecības na njej.
Za postavitev baze bi najprej bilo vajadzēja z roverjem poravnati notranjost Nato bi se varēja začelo pastatljanje ogrodja za bazo, kar bi naredili s 3D tiskom. Na vrh kupole bi vstavili lečo. Sledila bi uporaba luninega peska. Ohišje bi namreč izgatavali s palīdzību laserjev, kateri bi stalili pesek in tako naredili trdo ohišje.
Za izgradnjo vrta pa bi najprej pastatili podlago, za katero bi s 3D tiskalnikom naredili ogrodje. Ko bi bilo ogrodje narejeno, bi vstavili toplotno izolirano plastiko, katero bi z ogrodjem zlepili z lepilom, ki darbojas v vakumu. Cevi, kuras bodo povezovale kupole, bi prinesli z Zemlje. Ojačali bi jih z luninim peskom, katerega bi stalili na cevi. Za vhod bi bilo potrebno samo vstaviti cevi, le-te bi povezovale vhod z zbiralnikom luninega peska, kateri bi bil narejen z enakim postopku kot kupole.
Sončne celice bi pripeljali z Zemlje, potrebno bi jih bilo samo povezati z baterijo in bazo.
Z namenom, da bi bili astronavti čim bolj varni pred strupenim luninim prahom, se bo pred vstopom v vhod z vesoljskih oblek posesal prah. Because zaščite pred meteoriti in sevanjem, je baza pastatljena v krater, saj je tako v zakritju pred meteoriti, za zaščito pred sevanjem pa so stene narejene iz luninega prahu in se debele 15
Eden izmed problemov je veliko nihanje temperature. Arī dēļ šī, da bi nihanje zmanjšali, smo postavili bazo v krater, kjer je to nihanje manjše.
Naša baza nam bo zagotovila ilgtspējni dostop do osnovnih potreb, jo mēs izmantojali napredno inovatno tehnologijo in atjaunljive vire energije. Rastlinjak nam bo nodrošljal sveže sadje in zelenjavo. Za rast bi uporabljali umetno razsvetljavo. Začetno zadostno količino hrane pa bi prinesli s seboj z Zemlje. Energijo bomo pridobivali s pastatīšanu sončnih celic jeb kolektorjev, izmantojali pa bi varēja arī baterijas. Baza bi bila pastatīta uz čim bolj sončni strani, da bi energijo pridobivali čim ilgāku laiku. Za pridobitev čistega zraka bi uporabljali sistem filtriranja, ki zrak očisti. Voda bo lielākā daļa pridobljena iz luninega ledu, prvotno pa bi jo dovažali z Zemlje, saj bi morali pirms izmantošanas vode na Luni izdarīt raziskave le-te.
Odpadki na Luni bi reciklirali in obdelali, za kar bi izmantojali napredno tehnoloģiju za predelavo odpadkov. Tako bi var ločevali dažādas odpadke in jih arī predelali v nov material. Organske odpadke bi могли izmantojali v rastlinjaku kot gnojilo za rastline. Druge odpadke, kot je plastika in kovina, bi móc uporabili za proizvodnjo nowych materiāla.
Naša baza bo izmantojala dažādas veidu komunikacije, kot so satelitní savienojumi in radijski valovi. Komunikacija bo temeljila uz oddajniku in sprejemniku. Oddajnik bo kodiral sporočilo v elektromagnetne valove, ki mainijo īpašības valov tako, da nam jih predstavijo kot podatke. Ti valovi bodo segli vse do sprejemnika. Na Luni pa bi uporabljali drugačno obliko komunikacije, in sicer radijske valove, ki se prenašajo skozi vakum do sprejemnika.
Glavni namen mūsu baze ir izpētanje rud na Luni. Pri raziskovanju rud opazujemo galvenokārt samo uporabnost. Tako opazimo ali so gospodarsko koristni ali ne. Eksperimentirali bi arī z rastlinami, kuras no pogojev imajo le-te za rast na Luni. Pēdično pa bi jih s tem pridelovali arī za lastno hrano
Za sagatavošanu astronavtov na misijo na Luno bi zasnovali intensni program usposabljanja, ki bi se koncentral na več ključno področij:
Fiziskā sagatavotība: Astronavti bi morali biti v odlični fizični kondiciji, da bi bili kos zahtevam naporne misije na Luni. Program usposabljanja bi vključeval redne kardiovaskularne vadbe in vadbe moči ter vzdržljivostni trening.
Usposabljanje za vesoljski sprehod:
Astronavti bi morali med bivanjem na Luni opraviti več vesoljskih sprehodov in zato bi potrebovali obsežno usposabljanje za īstenošanas nalog ārpus vozila v simuliranem vidē. To bi vključevalo učenje uporabe potrebne opreme, īstenošanas popravil in vzdrževanje ter īstenošanas znanstvenih eksperimentov.
Ģeološko apmācība: Ker bi bil eden galveno mērķu misije na Luno īstenošanas znanstvenih raziskav, bi morali astronavti biti usposobljeni za geologijo. To bi vključevalo učenje o lunini geologiji, kamninah in načinu zbiranja ter analize vzorcev.
Navigacija na Luni: Astronavti bi se morali naučiti navigirati se po luninem površju s palīdzību specializirane opreme in tehnoloģijas. Program usposabljanja bi vključeval obsežne simulacijske vaje za pripravo astronavtov na izzive, ki bi jih morali obvladati pri navigaciji po luninem terenu.
Priprava astronavtov za botaniko v vesolju: Vključuje usposabljanje za gojenje rastlin v mikrogravitacijskih podmienkach, razumevanje rastlinskih potreb, izmantošanu rastlinske opreme, izbor primernih rastlinskih vrst, usposabljanje za reševanje difficulty ter sadarbību in komunikcijo med člani posadke. To je ključega pomena za samozadostnost vesoljskih postaj in nodrošinot hrane in kisika med dolgotrajnimi vesoljskimi misijami.
Kopā bi bil program usposabljanja zasnovan tako, da bi astronavtom zagotovil potrebne spretnosti, znanje in pieredze za uspešno izvedbo misije na Luno. Čeprav bi bil program izziv in intensiven, bi gatavil astronavte na neverjetno potovanje, ki jih čaka.
Za našo prihodnjo misijo na Luno bi potrebovali kapsulo za posadko, pristajalnik, tlačno vozilo za raziskovanje površja in lengvai vozilo za raziskovanje jam. Naša baza na Luni bi vključevala arī stacionarne ierīces, kot so lunino bivališče in modul za napajanje. Transport z Zemlje bi potekal prek kapsule za posadko, medtem ko bi pristajalnik posadko prepeljal na površje Tlačno vozilo bi nam omogočilo raziskovanje površja, lengvai vozilo pa bi se izmantojalo za raziskovanje jam in drugih težko dostopnih območij. Vsa naša vesoljska vozila bi morala biti zelo zanesljiva in sposobna prenesti ostre pogoje vesolja in površja Lune, da bi zagotovili uspeh naše misije.
English 
Chinese 
Czech 
Danish 
Estonian 
Finnish 
French 
German 
Greek 
Hungarian 
Italian 
Latvian 
Lithuanian 
Dutch 
Norwegian 
Polish 
Portuguese (Portugal, AO90) 
Romanian 
Slovak 
Slovenian 
Spanish 
Swedish 