Naš projekt Moon Base je zasnovan kot zelo učinkovita, bivalna baza za astronavte in znanstvenike z vsega sveta. Glavne strukture na Urbs Stellarum bodo kupole, sončni paneli, doki, skladiščni zabojniki in hodniki z zračnimi zapornicami.Kupole bodo nudile življenjski prostor z vsemi potrebnimi funkcijami za človeka: postelje, kopalnice, tuši, jedilnica, telovadnica, medicinski oddelek in seveda raziskovalni laboratorij. Biokomora bo zagotavljala ustrezne pogoje za kmetijsko rast hrane, pošiljke z obroki pa bodo lahko prihajale s tovornimi raketoplani. Obsežna polja sončnih panelov bodo zagotavljala vso električno energijo, potrebno za delovanje baze, rafinerija lunarnih ledenih kristalov pa bo poskrbela za ustrezne količine vode. Observatorij, opremljen z najsodobnejšimi radarskimi sistemi, ELT (izjemno velik teleskop). V bližini glavne kupole je tudi velik komunikacijski stolp Na lokaciji je tudi raketno izstrelišče, ki lunarni bazi omogoča, da v vesolje pošilja lastne misije. V bazi bodo prisotni lunarni roverji, ki bodo astronavtom, ki bodo v njej nameščeni, omogočali enostavno raziskovanje in prevoz. Kasneje, ko bo projekt napredoval, bo mogoče postaviti več objektov, kot so rudniki.

Delovala bo kot Mednarodna vesoljska postaja (ISS) v smislu, da bodo na njej sprejemali vesoljske misije iz vseh držav. Baza na Luni, ki jo bomo poimenovali Urbs Stellarum, bo popolnoma delujoče naselje, ki bo delovalo kot raziskovalno in razvojno, trgovsko in raziskovalno središče.

Blizu luninih polov

Razlog za to odločitev je precej preprost, in sicer razpoložljivost vode. Ker ima Luna v bližini svojih polov velike količine lunarne vode v obliki kristalov, bi naselitev baze v njeni bližini zmanjšala stroške prevoza in precej olajšala logistiko upravljanja baze.

Začetno fazo gradnje sestavlja flota vesoljskih raketoplanov, ki razporedi osnovne bivalne strukture z vodo in hrano za delavce ter delovno silo za njihovo gradnjo. Druga faza bo vključevala drugo floto, ki bo poslala materiale za rafinerijo vode in sončne celice. Tretja faza bo vključevala armado vesoljskih plovil, ki bodo izkrcala več delavcev, posadke in materiala za gradnjo preostalih modulov ter odstranila začasne strukture, ko bodo končane. Glavni uporabljeni materiali bodo jeklo, regolit, železna zlitina, svinec in bor. Medtem bodo izvedeni vsi potrebni oskrbovalni poleti.

Načrtovana je biokomora, ki bo delovala zelo podobno kot rastlinjak in bo zagotavljala vse pridelke, potrebne za osnovne oblike hrane, kot so koruza, pšenica, žito in zelenjava. Za izdelke, kot so meso, perutnina, ribe, jajca, olja in čokolada, bo treba v bazo dostaviti pošiljke, saj jih ni mogoče pridelati na Luni.

A vast field of sončni paneli connected to the base’s power grid will provide all electricity necessary. This will be an efficient way to get electricity, because as we all know the moon gets its light from the sun, and so the solar panels will be able to convert that into electricity for the base.

To provide kisik to our astronauts, we will use zeolite filters in all our facilities. These are the exact same type of filters used aboard the International Space Station (ISS).

To provide voda, we will desing a lunar ice crystal refinery which will melt ice from the Moon pole.

Za zaščita against radiation, our domes will be reinforced with iron alloy, lead, and boron. All these materials listed above are very efficient against radiation. For reference, the Chernobyl Disaster was combatted in large part by boron and sand. When it comes to meteorite protection, we will deploy several ASRAD-HELLAS anti-air batteries on the surface around the base’s key infrastructure paired with advanced radar systems. Some ASRAD-HELLAS systems can be mounted on our rovers, to give them greater range and mobility. These systems are simple, meaning that minimal training is needed for the operators, erasing the need for specialized crewmates.

Astronavt se zbudi z zvokom budilke v svojem bivalnem prostoru, skupaj z vsemi ostalimi ob 7:00 po srednjeevropskem času. Odide v kopalnico, da si umije zobe in obraz. Obleče si skafander in se odpravi v jedilnico na zajtrk s sodelavci ob 7:15. Pošiljko tovora pričakujejo v pristanišču ob 7:50 po srednjeevropskem času. Po zajtrku se nekaj sodelavcev skupaj z njim odpravi do dokov. Tovorni raketoplan prispe in on pomaga pri razkladanju tovora na roverje. Ko je tovor pospravljen, se odpravi proti glavni pisarni, kjer ima nalogo, da izpolni poročila o tovoru v zadnjih dveh tednih. Kosilo je na voljo ob 12.15 po srednjeevropskem času v menzi. Po kosilu nadaljuje z izpolnjevanjem poročil, dokler jih ne konča. Od 14. ure dalje ima na voljo nekaj prostega časa. Uro in pol hodi v telovadnico, po vadbi pa se na hitro oprha. Iz opazovalnice/kontrolnega stolpa je izdano opozorilo: pričakuje se, da bo meteorit padel 986 m stran od rezervoarjev za vodo. Takoj se odpravi v baterijo ASRAD-HELLAS SB-S2, kjer spremlja cilj in aktivira raketne izstreljevalnike, ko je čas za to primeren. Meteorit se razdrobi, spremeni smer in pade 5 km stran, nevarnost pa je preprečena. Ob 18.00 je na vrsti večerja. Naš astronavt lahko zdaj počiva in se pripravlja na naslednji dan.