Ta baza se imenuje Lunasphere, saj se nahaja na Luni z zemeljskim pritiskom in atmosfero. Na njej je pet astronavtov, ki tam bivajo osem mesecev. Taborišče je zaščiteno pred sončnim sevanjem in drobnimi meteoriti. Izvajamo predvsem poskuse na živih organizmih in lunarni zemlji, ki jih predlagajo agencije in univerze. Imamo veliko kupolo, imenovano biosfera, v kateri so bivalni prostori, laboratorij, prostor za nasade in komora za shranjevanje hrane (tako pridelane kot zemeljske). Med sončnim dogodkom astronavti vstopijo v zasilne prostore, ki se nahajajo v lavinski cevi, saj lahko astronavte vzdržuje 3-4 dni. Tam so komunikacijski prostori, ki pomagajo pri pošiljanju in sprejemanju ukazov in podatkov z Zemlje. Za nujne zdravstvene primere imamo dobro opremljeno bolnišnično krilo. Na voljo je vesoljski observatorij za opazovanje vesolja. Obstajajo talilnice in 3D-tiskalniki, ki pomagajo pri gradnji različnih struktur. Imamo izstrelišča za rakete, na katerih lahko pristanejo in se izstrelijo z Lune. Podrobnosti o taboru so na voljo v nadzornih prostorih. Nazadnje imamo še magistralno omrežje, glavno čistilno in proizvodno središče. Tu so helijev reaktor, ravnanje z odpadki in rezervoarji za zrak, glavno omrežje pa bo te vire oskrbovalo bazo prek podzemnih povezav. Helij proizvajamo prek lunine zemlje in ga uporabljamo za naš reaktor He3, ki je vzpostavljen. Prav tako gojimo in preizkušamo mikroorganizme, da bi ugotovili, kateri so se sposobni prilagoditi lunini atmosferi. Pri tem lahko razvijemo tudi nove vrste.

Blizu luninih polov

Južni pol smo izbrali za naš lunin tabor, ker so tamkajšnji kraterji bogati z vodo, ki jo najdemo v obliki ledu. Za našo astronavtsko posadko je izredno koristno priti v bližino teh kraterjev tudi zato, ker je vode na Lunini površini izredno malo zaradi sončnega sevanja, ki nezaščiteni vodi odvzema osnovne molekule. Slabost je, da nobena lunina površina ni deležna večne sončne svetlobe, a kljub temu imamo sončne celice za sproščanje energije. Vendar pa nam z reaktorjem he3 na Luni uspe proizvesti dovolj energije.

Strukture tabora so zgrajene iz lunine zemlje (regolita) z več plastmi za zaščito in toplotno izolacijo. Najprej pristane kapsula z roverji, 3D-tiskalnikom, komunikacijo in kamerami za spremljanje dela. Rover zbira regolit za tiskanje struktur. Nato ga prepelje do tiskalnika; ta natisne strukture v skladu z ukazom, poslanim z Zemlje. Ko so glavne strukture zgrajene, so astronavti poslani, da: dodajo plasti izolacije in instrumente ter povežejo cevi za dovod zraka, vode in električne energije. Astronavti bodo med napredovanjem bivali v svojem pristajalnem vozilu. 

V luninih predorih in jamah je mogoče najti vodo. Najdemo jo tudi v kraterjih, ki so zaradi bližine tečajev stalno temni. Voda se bo uporabljala v zaščitnih plasteh, pri astronavtih, rastlinah, čistilnih napravah itd. med temi načini uporabe vode obstaja krogotok. Voda se segreje, prečisti in pošlje v komoro za elektrolizo, kjer se mineralizira.

Pridelujemo hrano, kot so mikrozelenje, krompir itd., saj jo je mogoče hitro pospraviti. Semena bodo prilepljena na plasti zemlje, na njih so nameščene led luči, ki se zatemnijo glede na čas, da bi lahko izvajale fotosintezo in dihanje. Rastline dobijo kisik in ogljikov dioksid. Vodni priključki so nameščeni pod plastjo zemlje. Pred shranjevanjem se pridelana hrana dehidrira in zmelje v prah. Poleg tega se živila iz zemlje razvrstijo v različne komore glede na rok trajanja in vzdržujejo pri določeni temperaturi.

Najboljša možnost je, da v naši bazi ustvarimo sonce, tj. s fuzijskim reaktorjem. Ta zahteva, da ima atom dovolj kinetične energije, da se lahko dovolj približa, da ga močna jedrska sila potegne skupaj močneje kot elektromagnetizem, ki ga potiska narazen. To lahko dosežemo s pospeševalnikom delcev ali z vročim segrevanjem. Je tudi razmeroma varna, tj. če se prekrši zadrževalni sistem, se plazma fuzijskega goriva takoj razprši. Je učinkovit, saj je 1 kg fuzijskega goriva enak sežigu 10 milijonov kilogramov fosilnih goriv.

Kisik pridobivamo iz rastlin in z elektrolizo. Za rastline je pomemben tudi ogljikov dioksid. Uporabljamo suhi led, ki ga prav tako dobimo od rastlin, ko dihajo. Za samodejno krmiljenje količine dovajanega zraka, razmerij med zrakom itd. se uporabljajo vnaprej kodirani računalniki. Tudi dušik je še en pomemben plin za rastline pri sintezi beljakovin, zato bomo uporabljali dušikova gnojila, zbrana po ravnanju z odpadki. Če bo pri oskrbi baze z zrakom prišlo do težav, bodo astronavti uporabili kisikovo svečo. Atmosferski tlak v bazi je 1 bar s pomočjo zračnih zapor med komorami.

Zaščita pred sončnim sevanjem je zagotovljena s prevleko podlage iz kevlarja, aluminija, svinca, titana in vesoljske plastike. Načrtovali smo, da bomo prevleko opremili s plastmi tkanin, ki se uporabljajo v skafandrih, saj je učinkovita tudi za zaščito astronavtov, ko so neposredno izpostavljeni soncu. Te plasti pa pomagajo tudi pri zaščiti podlage pred drobnimi meteoriti. Prav tako bomo imeli plast vode za hlajenje, vodik v vodi pa ščiti taborišče pred nevarnostjo sevanja.

Astronavti sledijo zemeljskemu času, da se njihova biološka ura ne bi spremenila.

ob 7:00 se astronavti zbudijo

7:30-8:30 vadba

9:00 zajtrk

9:30 se lotite dela z nadzorom in preverjanjem oskrbe z električno energijo, vodo itd.

12:30 povratek za kosilo

1:00-3:00 počitek

ob 3:30 se vrnite nazaj k vsakodnevnemu pregledu.

5:30 vrnitev v bivalne prostore

7:00-8:00 se zabavajo s knjigami ali se pogovarjajo z družino

8:30 večerja

9:00 spanje za naslednji delovni dan