3.1 - Kako vaš lunarni tabor varuje astronavte in jim zagotavlja zavetje pred ostrim okoljem na Luni?
Postaja Sagan bo astronavte zaščitila pred nevarnostjo, saj je zgrajena pod zemljo. Gradnja baze v podzemlju je res odlična zamisel, saj zagotavlja odlično zaščito pred mikrometeoroidi in sončnimi žarki, ker Luna nima ozonske plasti, ki bi ščitila astronavte. V nujnih primerih bo imel astronavt na voljo vesoljsko plovilo, ki bo pripravljeno za vrnitev na Zemljo, ta postaja pa bo vsebovala dovolj virov, da bo astronavt lahko preživel tri dni, saj toliko časa traja potovanje z Lune na Zemljo.
3.2 - Na Luni so viri zelo redki, vendar se astronavti med daljšimi misijami na Luno ne morejo zanašati na oskrbo z Zemlje. Razložite, kako bo vaš lunarni tabor astronavtom zagotovil trajnostni dostop do osnovnih potreb, kot so voda, hrana, zrak in energija.
Voda: na luninem polu lahko najdemo nekaj ledenih "blokov", ki jih lahko stopimo in pridobimo vodo, zahvaljujoč "super grelniku 200", našemu vrtalnemu stroju, ki bo lahko stopil led in ga spremenil v vodo. Ko se bo led stopil, bo astronavt namestil črpalko, ki bo že pripravljena za delo na vodni točki, ki bo lahko oskrbovala bazo zelo dolgo.
Vodo bomo čim bolj varčevali z uporabo enakega sistema, kot ga najdemo na mednarodni vesoljski postaji (ISS).
Hrana: da bi imeli dovolj hrane, bomo na površini uporabili rastlinjak z nekaj sončnimi celicami, ki se bodo dvigale 16 ur na dan, tako da bo rastlina v stiku s sončnimi žarki le 8 ur na dan. Da bi lahko ustvarili raznoliko hrano, smo se odločili za akvaristiko z akvarijem v skladišču, v katerem bo mogoče gojiti ribe. voda v akvariju se bo filtrirala z enakim sistemom kot v celotnem taboru.
Elektrika: elektrika se bo proizvajala s fotonapetostno sončno ploščo, ki se bo lahko obračala proti soncu ne glede na čas dneva. Energijo bomo shranili v več baterijah, da bo lahko vzdrževala bazo med morebitnimi težavami. Iz astronavtskih odpadkov bomo poskušali ustvariti metan, ki bi ga lahko ponovno uporabili kot raketno gorivo.
Zrak: za pripravo zraka bomo zmešali več plinov, saj je čisti kisik lahko strupen za astronavtova pljuča. Za kisik se bomo zahvalili elektrolizi vode, nato bomo iz astronavtovih izločkov vzeli dušik, nekaj pa ga bo ustvarila in porabila rastlina v rastlinjaku. Imeli bomo tudi rezervoar za zrak v sili, če bi se kaj zgodilo, v njem bo dovolj zraka, da bo astronavt lahko preživel nekaj tednov brez zraka, ki ga bodo proizvedle rastline.