2.1.a - Kje želite zgraditi svoj Moon Camp?
Blizu luninih polov
2.2.b - Zakaj ste izbrali to lokacijo?
Na Luninih polih se nahajata dva največja kraterja (Shackleton in Peary). Njuno dno je stalno zasenčeno, temperature so zelo nizke in veliko bolj zaščiteno pred sončnim sevanjem kot ekvator. Hkrati so na vrhu kraterjev temperature 30-40oC, ki so zelo podobne zemeljskim temperaturam. Na dnu kraterjev so zaloge ledu (približno 300 milijonov ton na severnem polu in 150 milijonov ton na južnem polu). Iz tega ledu lahko pridobivamo pitno vodo, kisik, raketno gorivo in jedrsko energijo.
2.2 Kako nameravate zgraditi svoj Moon Camp? Opišite, kako lahko uporabite Lunine naravne vire in katere materiale bi morali prinesti z Zemlje.
Prevoz materialov z Zemlje je zelo drag in neučinkovit. Zato bo gradnja potekala z materiali, ki jih bomo našli na Luni, in tehnologijo 3D-tiskanja. Na Luni bo pristalo vesoljsko plovilo, iz notranjosti se bo napihnil balon, na katerem bo zgrajen nadstrešek, ki bo astronavte ščitil pred temperaturami, sevanjem in vakuumom v vesolju. Nato bodo s 3D-tiskalnikom zgrajene zgradbe vesoljske baze. Na Luni je veliko naravnih virov, ki bi bili uporabni pri gradnji in delovanju vesoljske baze. Tam je led, iz katerega lahko pridobimo tekoči kisik, vodik in vodo. Obstajajo tudi uporabne kovine, kot so silicij, titan, železo, fosfor, žveplo, aluminij in magnezij, ki jih lahko uporabimo za proizvodnjo goriva in gradnjo stavb baze. Obstaja tudi helij-3, ki je potreben za pridobivanje energije z jedrsko fuzijo. Ta energija je varna, zahteva malo vložka in se proizvaja v velikih količinah, zato je zelo učinkovita. Prav tako lahko izkoriščamo asteroide, tako da jih vlečemo v Lunino orbito in izkoriščamo kovine in različne druge sestavine, ki jih vsebujejo. Svetla stran Lune ima veliko svetlobe, ki jo lahko izkoristimo za proizvodnjo sončne energije. Zaradi pomanjkanja gravitacije lahko lažje izstrelimo rakete, saj potrebujejo manj goriva za izstrelitev, zato so lahko manjše. Zaradi pomanjkanja težnosti lahko tudi lažje zgradimo visoke in tanke stavbe, na katere namestimo sončne celice in lahko sprejemamo sončno energijo za daljša obdobja v lunarni orbiti. Visoke stavbe so zelo uporabne, zlasti na luninih polih, kjer je v senčnih delih kraterjev veliko zalog ledu, vendar ni svetlobe. Nenazadnje je Luna Zemlji najbližji planet in za dosego Lune je potrebnega manj časa, zato astronavti med potovanjem niso dolgo časa izpostavljeni kozmičnemu sevanju.