Naša baza bo zgrajena v znanstvene namene in bo dolgotrajen projekt. Bazo sestavljajo vstopna cona, glavna cona, delovna cona, splošno skladišče, rafinerija, laboratorij, botanični vrt, elektrolizerji, rezervoarji H2, O2 in H2O, konkavna ogledala za taljenje ledu, radialni odstranljivi rezervoarji in vodni filtri, ki so vsi povezani s hodniki. Poleg teh delov ima baza še zavetje, ločeno od glavnega območja za nujne primere; sončno farmo; pristajalno območje za rakete, rover in helikopter za opazovanje okolja.

Naš tabor bo v kraterju Shackelton na Luninem južnem polu. V tem kraterju so temperaturne spremembe med dnevom in nočjo manjše. Razlog za postavitev tabora v kraterju je led. Za poskuse, ki jih bomo izvajali na Luni, potrebujemo led, po Nasinih raziskavah pa je v kraterjih led.

Naša baza se bo gradila s postopno predloženimi projekti. Za gradnjo našega luninega tabora bo glavna sestavina lunin regolit, zaradi česar lahko znižamo tudi stroške. Ko bo naš raketoplan pristal na Luni, bo nekaj naših gradbenih robotov izdelalo beton s pomočjo luninega regolita, sepiolita, ki ga bomo prinesli z Zemlje, in vode, ki jo bomo pridobili iz našega vodika in kisika. To je naša različica lunarnega betona, iz katerega bo zgrajena naša baza. Sepiolit v našem betonu zagotavlja zaščito pred sevanjem in v nasprotju s svincem, ki se prav tako uporablja za zaščito pred sevanjem, ne škoduje zdravju ljudi. Med gradnjo naše baze bodo preostali roboti sestavljali dele rezervoarjev za kisik in vodik, ustanovili naš botanični vrt, postavili sončne celice ter uredili talilnico in proizvodno območje.

V taboru smo uporabili kombinacije materialov, kar nam zagotavlja bolj trajnosten in varnejši mooncamp. Najbolj zunanja plast bo regolit. Ta sloj bo glavni zaščitni sloj pred fizičnimi poškodbami, hkrati pa bo s svojo maso regolita in sepiolitom tudi zaščita pred sevanjem za naše astronavte. Naša druga plast je aluminij in bo tlačna plast.Naša zadnja in najtanjša plast bo dejansko nameščena v drugi plasti in obe bosta tvorili nekakšno tlačno posodo.Ta tretja plast bo izdelana iz vode in polietilena. Prav tako imamo sistem tirnic za primer, da bi meteorji padali okoli naše baze. Za težave, kot je nezadostna količina čistega zraka, bomo uporabili sistem ECLSS. Poleg tega bodo imeli astronavti prostore za vadbo, da bi preprečili gravitacijsko poslabšanje njihove telesne strukture, in če se pojavi kakšna težava zaradi zdravja, imamo zdravstveni prostor.

Helikopter preleti krater in odkrije led. Nato roverji izkopljejo in shranijo ledeni blok v rezervoarjih. Na bazi bomo vodo pridobivali na dva načina, najprej lahko ledene bloke stopimo s toploto, ki jo dobimo iz sončne energije. Drugič, sončni žarki se zberejo v žarišču konveksnega zrcala in prinesene ledene gmote se stopijo. Stopljena " voda" se nato osvobodi sevanja z "radialnimi snemljivimi rezervoarji" in se spremeni v pitno vodo. Prav tako bomo za dodaten vir uporabili vakuumske črpalke za filtriranje urina.

Najprej bomo uporabili astronavtsko hrano. Kasneje bomo hrano pridelovali z našim botaničnim vrtom. Naš načrt za rastline je uporaba urina. Lunina zemlja ima vse bistvene minerale za rast rastlin, razen reaktivnega dušika. Zato bomo uporabili urin. Urin vsebuje določeno količino dušika in kalija. Ko urin spustimo skozi "membransko destilacijo" in ločimo dušik in kalij, ga lahko uporabimo kot gnojilo za rastline.
Različne barve luči so se izkazale za učinkovite pri rasti rastlin, zato bomo uporabili to metodo.

Sončni kolektorji bodo aktivno delovali ves dan, pridobljena energija pa se bo uporabljala za celotno bazo in za polnjenje baterij, ki se bodo uporabljale ponoči. Da bi zagotovili dovolj energije za celotno bazo, lahko vodo čez dan elektroliziramo in jo spremenimo v H2 in O2, ki se lahko zgorevata in sproščata energijo.

Zrak dobimo z elektrolizo kisika, ki ga dobimo z elektrolizo vode. Hkrati se urin, ki ga odvajajo ljudje, v vakuumskih črpalkah pretvori v vodo, zato bomo z istim ciklom elektrolize pridobili več zraka in električne energije. Prav tako bomo kisik pridobivali iz spojin lunarne zemlje in za destilacijo kisika iz spojin uporabljali elektrolizo iz staljenih rezervoarjev, dušik pa bomo imeli zaradi pretvorjene vode iz urina, dodaten vir dušika pa bomo pripeljali z Zemlje v tlačnih rezervoarjih.

Aether je zasnovan kot prva lunarna postojanka, ki ima več pristopov k raziskovanju Lune. Naši cilji so opazovati življenje rastlin in bakterij na Luni z botaničnimi raziskavami in spremljati njihove prilagoditve; preučiti minerale v luninih tleh, da bi ugotovili, kaj lahko gojimo glede na njihove lastnosti; raziskati površje Lune in razkriti njeno geološko zgodovino ter ustvariti rudarsko območje; preučiti izotop helija 3, ki obeta čist vir jedrske energije; ustvariti raketno bazo za prihodnje odprave v vesolje.

Člani ekipe bodo delali v izmenah. Enkrat na dva dni bo oseba, ki je imela jutranjo izmeno, opravljala nočno izmeno, zato ne bodo budni ob istem času dneva ves čas raziskovanja. Poleg tega bo to omogočilo nadzor nad sistemi 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar bo zmanjšalo tveganja. Dan bo razdeljen na tri dele:
Prvi del bodo osebne potrebe, ki vključujejo vadbo, samočiščenje, prehranjevanje, preverjanje osebnih in splošnih sporočil z Zemlje;
V drugem razdelku so navedene skupne naloge. Na primer, preverjanje sistema, ali obstajajo kakršne koli napake v delovanju;
Tretji del so osebne naloge. Te naloge bodo razdeljene glede na strokovno znanje astronavtov. Člani posadke bodo vključevali kemične, električne in biološke inženirje ter vojaškega zdravnika, ki je že znal pilotirati. Kemijski inženir bo izvajal poskuse o predmetih na površju Lune, ki so jih zbrali roverji; podrobno bo preučeval minerale v njih; odgovoren bo za raziskovanje izotopa helija 3 in rudarske dejavnosti. Biološki inženir bo spremljal razvoj rastlin, življenje bakterij in skupaj s kemijskim inženirjem preverjal minerale, da bi ugotovil, kaj je mogoče gojiti glede na njihove lastnosti. Električni inženir bo nadzoroval sisteme, elektronske naprave, komuniciral z Zemljo in izvajal 3d tiskanje. Vojaški zdravnik bo preverjal telesno in duševno zdravje članov posadke, hkrati pa bo tudi pilotiral. Pred misijo se bodo ti astronavti naučili vse osnove nalog drugega. Vsi bodo na primer vedeli, kako nuditi prvo pomoč, ali osnove delovanja glavnega sistema. Zato bo v nujnih primerih vsak vedel, kako ukrepati, in tako preprečil morebitne negativne posledice.