S tem projektom iščemo rešitve za izgradnjo lunarne baze, v kateri bodo kozmični žarki maksimalno zaščiteni, saj so zelo škodljivi za zdravje ljudi. Baza bo zgrajena na enem od polov, da bi izkoristili tamkajšnjo zamrznjeno vodo. Izkoristiti morebitno jamo kot proizvodno lokacijo za lunarno bazo. Kot vir energije bodo uporabljene fotonapetostne plošče, ki bodo absorbirale sončno sevanje in ga pretvorile v uporaben vir energije. Glede na pogoje sodelovanja v tem projektu Moon Camp Pioneers nameravamo zasnovati izvedljivo lunarno bazo, z drugimi besedami, zgraditi nekaj, kar bo omogočilo preživetje človeštva na Luni čim dlje. Da bi bila torej naša idealizacija skladna in da bi imela največji potencial za izvedbo, je treba zaslediti več ciljev, v katerih bo prisotna naša skrb za zaščito astronavtov pred kozmičnimi žarki, za proizvodnjo energije in hrane ter za pridobivanje kisika in pitne vode. V tej zasnovi se bomo osredotočili predvsem na vidike, povezane s kozmičnimi žarki. V našem načrtu bo 3D projekcija luninega tabora z uporabo programa Fusion 360, kot zahteva projektna zahteva. Vendar nameravamo predstaviti jedrnat načrt, ki bo pomagal na trajnosten in ekonomsko možen način razvozlati zapletenost, povezano z ohranjanjem človeštva samega na Luni. 

Kot ekipa smo se podali na kraj, kamor se še nikoli ni podal noben človek: na lunarni južni pol. To nam bo ponudilo nov izziv in novo okolje, ki ga bomo lahko raziskovali, medtem ko bomo razvijali svoje zmogljivosti za potovanje dlje v vesolje. Južni pol je dober cilj za prihodnji pristanek človeka, saj je poleg tega, da je robotsko najbolj temeljito raziskano območje na Luni, tudi najbolj izpostavljeno sončni svetlobi na robu kraterja Shackelton. Poleg tega nekatere študije kažejo, da se zaradi tega nihanja temperature manj dramatično spreminjajo, kar bi bilo koristno za zagotavljanje podnebja, v katerem bi astronavti lahko preživeli. To bi omogočilo tudi daljše odprave in več možnosti za delo na prostem na Luninem površju.

Za gradnjo lunarne baze bodo potrebni lunarni materiali, kot je regolit (lunarna zemlja). Ko bodo astronavti prispeli na cilj, bodo zagnali sistem, ki bo izstrelil in napihnil velik šotor, ki predstavlja prvi sestavni del lunarne baze. Nato bomo za oblikovanje predmetov, namenjenih gradnji baze, uporabili napredni 3D-tiskalnik. Zbiranje lunarnih materialov bo potekalo z roverjem, ki bo lahko odšel na bolj oddaljene točke od baze in astronavtom prinesel potrebne materiale. Lunina baza bo počasi rasla, dokler ne bo dovolj velika, da jo bodo astronavti lahko začeli nameščati. Nato bomo lunino bazo zaščitili z debelo plastjo polietilena, da bi preprečili poškodbe zaradi manjših meteoritov. Polietilen je material, ki ga zlahka najdemo na luninih tleh, poleg tega je zelo prožen material, ki je precej uporaben za opravljanje zaščitne vloge. Na koncu bomo vse kupole prekrili s plastjo kovinske barve. Ta barva bo prekrila notranjost baze, kar zagotavlja dodatno plast proti sevanju.

Pred gradnjo lunarne baze, odporne na kozmične žarke in meteorje, saj je sestavljena iz polietilena in regolita, se bodo morali astronavti zaščititi pred kozmičnimi in gama žarki. Zato bodo morali imeti vesoljske obleke za zaščito plast polietilena. Kot že rečeno, bo za pridobivanje materialov za gradnjo lunarne baze sprva uporabljen rover, ki bo imel tudi ustrezne zaščitne plasti pred sevanjem, ki mu je lunarno okolje stalno izpostavljeno. Da bi zmanjšali stalno izpostavljenost ter zmanjšali porabo energije in materialov pri gradnji lunarne baze, bo imela del svoje infrastrukture znotraj kraterja, kar bo prav tako zmanjšalo pojavnost kozmičnih in gama žarkov.

Voda je nujna za nadaljnje človeško raziskovanje. Glede pridobivanja vode, ker je v trdnem stanju, jo je treba pridobiti iz ledu na polih. Kasneje jo bodo vnesli v rezervoar, da bo lahko izpostavljena sončnemu sevanju in ostala v tekočem stanju. Ker je gostota vode večja od gostote ledu, se bo odložila na dnu rezervoarja. Ta voda, ki še ni primerna za pitje, bo po ceveh speljana v sistem za recikliranje vode. Kasneje bodo astronavti filtrirali svoj znoj in urin ter tako pridobivali vodo.

Prva dva meseca ali več bodo morali astronavti uživati hrano, ki jim jo je prej priskrbela zemlja. Kasneje se bodo prehranjevali z rastlinsko prehrano. Astronavti bi rastline gojili v vodi pod belimi in rdečimi LED diodami, ki bi jih lahko prilagajali, da bi spremenili sestavo rastline. Te rastline bi reciklirale organske odpadke in spreminjale ogljikov dioksid v kisik za dihanje. Njihova prehrana bo izračunana na Zemlji, da se izboljša učinkovitost rastlinjakov. S tem se bo zmanjšala potreba po nepotrebnih količinah hrane. Gojili bomo sojo, kalcij, maščobo, bruseljsko juho, papriko (živila, polna vitaminov in hranilnih snovi).

Ker je na luninih polih "vedno dan", bomo za pridobivanje energije uporabljali fotonapetostne panele, ki bodo vedno delovali. treba je opozoriti, da so obdobja, ko ne bo svetlobe (mrki). Zato se bo del energije, ki jo bodo prejele sončne celice, shranil v gorivnih celicah, da se bo lunarna baza oskrbovala z energijo, potrebno za potrebe astronavtov, medtem ko bodo sončne celice normalno delovale. Poleg tega bodo roverji, ki bodo pomagali astronavtom, imeli nameščene sončne celice, zato nam ne bo treba veliko skrbeti, kako jih napolniti.

Za pridobivanje kisika bomo najprej uporabili elektrolizo vode. Ko bo na voljo varna količina vode, bomo v njej s tem postopkom ločili atome kisika in vodika ter tako pridobili kisik, ki je potreben za preživetje posadke. Vendar pa je treba poudariti, da je ta postopek zapleteno izvesti ob prvem pristanku. tako bo potrebno kisikovo "skladišče", ki ga bodo astronavti nosili s seboj v vesoljskem plovilu. Tam bosta tudi rastlinjak in rezervoar, v katerem bo nasajenih več rastlin, ki bodo prav tako proizvajale kisik.

Poslanstvo MoonCampa je pomagati razvijati timsko delo. Spodbujamo nas k izvajanju raziskav z različnih znanstvenih področij. Zavedamo se, da uporabnost vesoljske ali celo lunarne postaje ni povezana predvsem s tem, kaj nam vesolje lahko da v smislu materialov, temveč v smislu tehnološkega in znanstvenega znanja. Zahvaljujoč mednarodni vesoljski postaji je bil izumljen stroj, ki lahko ogljikov dioksid pretvori v kisik. Zaradi tega bodo lahko onesnaženo mesto spremenili v čisto okolje. Kar zadeva vodo, jo je mogoče preoblikovati z recikliranjem urina. Vsa ta znanstvena odkritja ne prispevajo le k poznavanju vesolja, temveč so tudi prednost na gospodarski in ekološki ravni, saj prihranijo ogromno neobnovljivih virov. Za konec naj povem, da želimo, da bi bila naša lunarna baza začetek raziskovanja ne le na Luni, temveč morda v prihodnosti tudi na Marsu.

Astronavti bodo delali v izmenah (dopoldne in popoldne). Zjutraj bodo astronavti dan začeli z vstajanjem in osebno higieno, nato pa se bodo vsi sestali na glavni palubi, kjer bodo razpravljali in analizirali vse naloge in cilje, prikazane na nadzorni plošči, ki jih bodo morali kot ekipe opraviti v tem dnevu. Po končanem jutranjem sestanku se bo posadka razdelila v predhodno izbrane ekipe. Vsaka ekipa bo imela več nalog, ki jih bo morala opraviti. Nekatere bodo dan začele z obvezno dnevno vadbo in bodo zadolžene za pripravo kosila za posadko. Druge bodo takoj začele delati na nalogah, za katere se bo izkazalo, da imajo večjo prednost (na primer: spremljanje sistemov po bazi, da se zagotovi, da noben sistem ni kritičen). Druga ekipa bo šla opravljat terensko delo zunaj, da bi izboljšala razumevanje Lune. Te raziskave bodo pomagale razumeti, kako ustvariti bolj trajnostno in ekonomsko vzdržno bazo na Luni in kako lahko to vrsto baze razširimo na druge kraje, na primer na Mars.

V času kosila se bodo vsi člani ekipe zbrali, da bi nekaj pojedli, med tem pa bodo imeli čas za razvijanje svojih socialnih veščin, saj bodo sodelovali drug z drugim. Po kosilu bodo ekipe zamenjale vloge. Ekipa, ki je bila zadolžena za vadbo in pripravo kosila, bo zdaj opravljala nadzorno delo. Ekipa, ki je zjutraj spremljala bazo, bo po kosilu opravljala terensko delo v ekspediciji. Ekipa, ki je zjutraj opravljala terensko delo, bo po kosilu počivala, nato pa bo začela raziskovati vse podatke, ki jih je zbrala zjutraj.

Po celodnevnem delu se bodo vsi zbrali na glavni palubi, kjer se bodo lahko sprostili, si pripovedovali zgodbe o svojih družinah in igrali družabne igre. Ta del dneva je zelo pomemben. Ne skrbimo le za fizično zdravje posadke, ampak tudi za njeno duševno zdravje. Za konec je pomembno omeniti, da astronavtom ponoči ni treba biti na nogah, saj bo imela baza vgrajen opozorilni sistem, ki se vklopi, če se pojavijo nevarne nevarnosti.