Tabor na Luni nameravamo zgraditi pod zemljo blizu kraterja Shackleton na južnem tečaju, kjer je veliko vodnega ledu za preživetje astronavtov, skoraj stalna sončna svetloba pomeni, da je elektrika skoraj neomejena, sončna energija pa se lahko učinkoviteje uporablja. Tabor se nahaja pod zemljo in ima dovolj električne energije za oskrbo s hrano in vodo, kar omogoča uživanje v okolju, podobnem zemeljskemu, hkrati pa se pod zemljo izognemo kozmičnemu sevanju. Verjamem, da bo to kraj, kjer bodo znanstveniki lahko osredotočili svoje raziskave.

Krater Shackleton, ki se nahaja na južnem tečaju Lune, ima na svojem robu stalno sončno svetlobo, v notranjosti pa večno noč. Tabor je zgrajen na pobočju gore, da dobi veliko sončne energije. Eden od razlogov za izbiro kraka Shackleton pa je, da je na Luninem južnem polu, kjer so dokazi o vodnem ledu, od koder bi lahko dobili tekočo vodo. Shackleton je v notranjosti testiral več vodika, kar nakazuje, da bi ga lahko uporabili za proizvodnjo zraka in goriva.

Naselje naj bi zgradili pod zemljo, da bi se izognili vplivom vesoljskega sevanja in luninega prahu. Hkrati se za povezavo s površjem uporabijo dvigala, na površju pa se postavi vhod v taborišče. Notranji prostor tabora je zgrajen v enem kosu, vsaka soba je odgovorna za eno funkcijo, kot so laboratorij, energetski prostor, prostor za sajenje itd., imele bodo svojo lastno uporabo in ne bo zamud zaradi prehajanja med prostori. Zunaj so postavljeni lunarna garaža, prostori za predelavo vodnega ledu in rude ter skladišče. Tla in kamnite materiale, ki jih lahko uporabimo na Luni, da pridobimo potrebne za taljenje kovin, kot so silicij, magnezij, aluminij, kalcij, natrij itd. in te kovine, ker ni kisika in vodne erozije, se lahko uporabljajo neposredno, poleg kot gradbeni materiali, se lahko uporabljajo tudi za druge vidike, kot je aluminij se lahko uporablja za izdelavo zrcalne rezine, in natrij zaradi nizkega tališča, In ni oksidacijskih motenj za uporabo kot hladilno sredstvo.

Najprej smo taborišče zgradili pod zemljo, s čimer smo ga učinkovito zaščitili pred vesoljskim sevanjem in mikrometeorji. Hkrati je izolacijski učinek podzemlja boljši, tako da taborišče vedno ohranja prijetno temperaturo. Ker je antarktično sonce skoraj stalno, lahko obstoječe sončne celice uporabimo za proizvodnjo električne energije na površini, kar zagotavlja tudi zadostno razsvetljavo in ogrevanje v taboru. Zunaj tabora imamo tri velike radarje in signalni stolp za lociranje astronavtov in komunikacijo z njimi, ko so zunaj in na poti. Zdravstveni oddelek v taboru je odgovoren za vsakodnevno preverjanje zdravstvenega stanja astronavtov in jim pravočasno zagotavlja zdravstvene storitve.

V kraterju Shackleton je veliko vodnega ledu, ki ga je treba izkopati, ga prinesti v tabor in ga stopiti s pomočjo fokusa objektiva ter s specializirano opremo pridobiti pitno vodo. Gravitacija Lune je nizka, zato je prevoz vodnega ledu enostaven.

Na Luni pridelujemo zelenjavo, da bi si zagotovili hrano, in jo gojimo v rastlinjakih, na primer paradižnik, zeleno itd. Vodo, ki je potrebna za gojenje zelenjave, lahko s specializirano opremo pretvorimo in uporabimo ter jo recikliramo, da zmanjšamo izgubo vode.

Ker je izbrana lokacija obdana s stalno sončno svetlobo, smo zgradili veliko število sončnih kolektorjev, da bi zajeli to obilno energijo, in zgradili podzemne skladiščne prostore za shranjevanje virov električne energije v primeru izrednih razmer.

Ko bo vse delovalo, bodo na Luni proizvajali kisik, vodni led pa bo mogoče uporabiti za pitno vodo in elektrolizo. Za proizvodnjo kisika se lahko uporabi tudi Shackletonov obilni vodik. Lunino zemljo lahko uporabimo tudi za pridobivanje gradbenih materialov, če njenemu procesu taljenja dodamo potrebne industrijske korake za pridobivanje kisika, na primer elektrolizo staljene soli.

Osnovni namen je bila uporaba za znanstvene raziskave, saj je bil Shackleton sam zelo pomemben za raziskave. Glede na to, da je gradnja tabora dolgotrajna in tvegana, bi morali biti prebivalci tabora inženirji in znanstveniki. Po eni strani lahko vzdržujejo objekte in opremo, po drugi strani pa so primerni za izvajanje nekaterih vsakodnevnih poskusov. S tem se podaljša življenjska doba taborišča.

V podzemlju lahko še vedno načrtujemo svoj čas in dejavnosti v skladu z zemeljskim letom. Ko se astronavt zbudi v svoji sobi, pospravi sobo in gre s preostalo posadko v jedilnico, kar je tudi čas za komunikacijo. Po obroku lahko astronavti odidejo v sobo za rekreacijo, kjer opravijo preprosto količino telesne vadbe. Po tem bodo astronavti odšli v konferenčno sobo, da bi razpravljali o ciljih in nalogah dneva, in začeli delati ali študirati, delati do poldneva, ko je čas za počitek, astronavti lahko nato popoldne spijejo skodelico čaja, in ko je čas prišel na Zemljo zvečer, astronavti morajo prenehati delati in študirati, uživati skupaj po večerji, da se sprostim, Kot je branje, klepet ali igranje iger. Potem je dobra noč.