Naš cilj je na Luni zgraditi stalno človeško taborišče, ki bo podpiralo nadaljnje raziskovanje Lune in vesolja.

Naš program lunarnega tabora je razdeljen na tri glavna področja: samozadostno življenjsko okolje (energija, stanovanje in hrana) (prvi korak), observatorij za zunanje raziskovanje in magnetno polje za varnost tabora.

V taboru so zgrajene modularne hiše za astronavte, v katerih so stanovanja za počitek, fitnes in medicinske raziskave, posebni rastlinjaki za gojenje rastlin za pridobivanje vodnih virov ter oprema za pretvorbo energije in proizvodnjo kisika za zagotavljanje samozadostnosti v življenju. Opazovalnice za zunanje raziskovanje; vzpostavljeno je magnetno polje, ki blokira vesoljsko sevanje, taborišče pa je opremljeno z detektorji za spremljanje sončne aktivnosti in vnaprejšnje opozarjanje astronavtov.

V bližini kraterja Shackleton, udarnega kraterja na Luninem južnem polu. Glede na raziskave so vrhovi ob robu kraterjev izpostavljeni skoraj neprekinjeni sončni svetlobi 80% časa, kar izpolnjuje zahtevo po zasedbi velikih površin dobro osvetljenega ozemlja za proizvodnjo sončne energije. V notranjosti je stalna senca (Jama večne noči), kjer se shranjuje led, ki se ne tali, ker ni izpostavljen sončni svetlobi, kar izpolnjuje zahteve po vodi za človeško življenje in energijo. Poleg tega je v bližini kraterjev priročno zbirati raziskovalne vzorce in bogato z viri, kar je bolj ugodno za raziskave.

Glede na kompleksnost lunarnega okolja in ekonomske stroške smo se na koncu odločili, da za glavno lunarno taborišče izberemo sestavo togega modula. Modularne gradbene komponente bomo poslali z več nosilnih raket. Prvi polet bo astronavte in posamezne sestavne dele bivalnega modula ter nekaj materialov za življenje z nosilno raketo ponesel v bližino kraterja Shackleton na Luninem južnem polu. Za izdelavo dna bomo uporabili šesterokotne plošče, ki jih je mogoče spajati, titanove palice za izdelavo spodnjega nosilca in nosilca modula, nato pa bomo sešili steno in vrh modula. Nato bomo naše astronavte prepeljali na Luno in na njej sestavili lunarna taborišča. Nazadnje bomo ciklično prevažali potrebne življenjske vire in znanstvenoraziskovalno opremo ter jih še dodatno širili navzven, da bodo astronavti lahko bolje uporabljali in razvijali lunarna taborišča in lunarne vire. Na Luno bomo prepeljali tudi tridimenzionalne tiskalnike, da bodo naši astronavti lahko izdelovali lastne gradbene materiale s tehnologijo tridimenzionalnega tiskanja z uporabo vode in lunine zemlje ter alkalnih aktivatorjev z vesoljskega plovila.

Za zaščito pred vesoljskim sevanjem bomo zunaj luninega tabora zgradili magnetni generator, ki bo blokiral vesoljsko sevanje, tabor pa bo opremljen z detektorji, ki bodo spremljali sončno aktivnost in astronavtom sporočili, naj ustavijo vse dejavnosti na prostem, preden izbruhnejo sončni delci. V luninem taboru se zatečejo v zavetje, počakajo na sončni izbruh in za zaščito pred učinki sevanja jemljejo antioksidante, kot sta vitamina A in C.

Da bi se izognili vesoljskim odpadkom in mikrometeoritom, bomo pomembne instrumente ali opremo za shranjevanje opremili z zaščitnimi ploščami, združili senzorje za vnaprejšnje odkrivanje trkov in alarmiranje ter astronavte pravočasno obvestili o popravilu, če je oprema poškodovana.

Za telesno in duševno zdravje astronavtov bo lunin tabor opremljen s telovadnico ter opremo VR in AR, da bodo astronavti lahko uživali v svojem telesu in umu ter vsakodnevno telovadili in tako preprečili izgubo kostne mase.

Za razgradnjo vode in kisika uporabimo visokotemperaturno peč, reakcijo pospešimo z dodajanjem katalizatorja in nastalo vodo shranimo v rezervoarju. Medtem nameravamo zajeti vodo iz luninega ledu ter jo nato očistiti in reciklirati, da bi čim bolj zmanjšali obremenitev Zemlje.

Lunina zemlja ni primerna za rast poljščin, zato jo moramo spremeniti. Lunino zemljo smo preoblikovali z bakterijami, ena najbolj obetavnih med njimi je cianobakterija, ki jo namestimo na Luno, lahko razgradi lunino zemljo, sodeluje pri fotosintezi in povzroči nekaj vezave dušika, hkrati pa z odpadno hrano astronavtov dopolni ogljik, dušik in druge elemente, da bi izpolnila zahteve rastočih rastlin. Pri gojenju rastlinskih pridelkov se uporabljata hidroponika in gojenje v tleh, s katerima se gojijo pridelki z različnimi zahtevami glede okolja za rast. Hkrati lahko gojimo nekatere žuželke z veliko beljakovinami in ribe s kratkim rastnim ciklom, da obogatimo prehransko strukturo.

Za proizvodnjo energije bomo uporabljali sončne celice. Na Luni ni zraka, sončno sevanje lahko usmerja Luno, ne da bi bilo blokirano in oslabljeno, in zlahka izpolnjuje sedanjo fotoelektrično tehnologijo za proizvodnjo sončne energije, zato je treba zavzeti veliko površino dobro osvetljenega zemljišča, kar pomeni intenzivnost sončne energije in visoko učinkovitost.Hkrati je os vrtenja Lune pravokotna na ravnino ekliptike, zato razmišljamo o gradnji termoelektrarn blizu obeh stopenj Lune, da bi zagotovili zelo obilno in poceni energijo z izkoriščanjem izjemne temperaturne razlike, ki jo povzroča Luna.

Za razgradnjo vode in kisika uporabljamo visokotemperaturno peč, ki ji dodamo katalizatorje, da pospešimo reakcijo pri 1.000 stopinjah Celzija. Študije kažejo, da za pridobivanje ene tone kisika potrebujemo približno 70 ton luninega zgornjega sloja zemlje. V drugi fazi ogljikov dioksid in vodo pretvorimo v gensko spremenjene rastline, rastline pa ti dve snovi pretvorijo v hrano.

Glavni cilj naše ekipe je znanstveno raziskovanje Lune in vesolja.

Luna je šibko gravitacijsko polje, le približno 1/6 gravitacije Zemlje, za instrument opazovanja observatorija, in Luna je skoraj brez ozračja, observatorij lahko uresniči vse pasovno elektromagnetno valovanje opazovanje, tako zmanjša intenzivnost strukture instrumenta, in priročno opremo za daljinsko upravljanje, z opazovanjem zapisa spremembe zvezd teči, pomaga človeku zaščititi zemljo, in nadaljnje raziskovanje vesolja.

Naša baza bo prvi korak k naselitvi ljudi v vesolju.

Na Luni sonce vedno vzhaja, kar se precej razlikuje od človeškega urnika na Zemlji. Zato je potreben dnevni urnik dejavnosti, kot so počitek, vadba, prehrana, raziskave, raziskovanje itd. Da bi ohranili red v taboru in se hitreje odzvali na krizo, morajo astronavti delati v izmenah.

Astronavt en dan od začetka dnevne sobe, pospravi zjutraj po vsem bo šel v restavracijo jesti zajtrk in dobili svoj dnevni urnik, 8 ~ 9 ur dnevno, astronomi bodo potovali v bazo observatorija za astronomske raziskave opazovanja, botanik bo gojil pridelke za opazovanje njegovega stanja, vzdrževalno osebje za preverjanje tabora vsako opremo, itd, Astronavti bodo svoje delo opravljali v skladu s svojim strokovnim področjem, astronavti pa bodo morali vsakič, ko se bodo odpravili na ekspedicijo, delati v skupinah po najmanj dva, da bi zbrali lunine vzorce in jih prinesli nazaj v tabor za preučevanje. Po kosilu bodo imeli astronavti eno uro počitka v jedilnici, nato pa bodo opravljali popoldansko delo. Po večerji ob koncu dneva bodo astronavti opravili dve uri telesne vadbe, da bi preprečili izgubo kosti. Zaradi dolgotrajnega dela na misiji na Luni se bo pri astronavtih neizogibno nabral določen psihološki pritisk, zato lahko astronavti uporabljajo opremo z igrami, zabavo, branjem in drugimi načini za lajšanje psihološkega pritiska. Ob koncu dnevnih dejavnosti se bodo astronavti zamenjali s sodelavci v ekipi, se vrnili v dnevno sobo, kjer bodo počistili, nato pa se odpravili v posteljo, da si odpočijejo. Ponoči bodo astronavti spali od 8 do 10 ur.