3.1 - Kako bo vaš tabor na Luni astronavtom zagotovil trajnostni dostop do osnovnih potreb, kot so voda, hrana, zrak in energija?
Na površini Lune so minerali, bogati s kisikom, v Lunini senci pa je veliko trdnih vodnih virov, ki lahko astronavtom zagotovijo dovolj virov. Pri gradnji lunarne baze naj bi v kabini živeli s pomočjo sistema za rekuperacijo in sistema za prečiščevanje vode, s katerima je opremljena kabina, da bi se zaključil vodni krog. S tehnologijo čiščenja vode je mogoče znoj, urin in druge odpadne vode ljudi filtrirati do ravni, primerne za pitje. Poleg tega je večina hrane v kabini pridobljena s hidroponiko in substratno kulturo. Spodbuja zdravo rast rastlin z dovajanjem različnih hranilnih snovi.
Hrana, "liofilizirana"
"Liofilizacija" pomeni vakuumsko sušenje z zamrzovanjem. Prednost liofilizirane hrane je, da lahko učinkovito ohrani svojo svežino in hranilne snovi. Tehnologija liofilizacije ima značilnosti visoke hranljivosti, okusnosti, visoke rehidracije, izjemno dolgega ohranjanja svežine in priročne uporabe.
Funkcionalna živila
V celoti lahko dopolnjuje različna hranila, ki jih potrebuje astronavtovo telo. Ta vrsta hrane vsebuje več naravnih antioksidantov, kot so proantocianidini, Ω-3 maščobne kisline, rastlinske prehranske vlaknine itd. Poškodbe zaradi sevanja je mogoče preprečiti ali izboljšati.
Energetski sistem lunarnega tabora je sestavljen predvsem iz kril sončnih celic in baterij za shranjevanje energije, ki lahko sončno energijo pretvarjajo v elektriko. Energetski sistem ima obliko "proizvodnja sončne energije in shranjevanje energije", ki je učinkovita in čista. Osrednji modul je opremljen s sklopom kril sončnih celic z zmogljivostjo proizvodnje električne energije 18 000 vatov, baterija uporablja keramični separator, ki ima dobre lastnosti za preprečevanje notranjega kratkega stika; hkrati so v bateriji uporabljeni negorljivi materiali za preprečevanje gorenja zaradi visokih temperatur, kar je zelo varno.
Kisik je nujen za preživetje človeka, zato mora lunarna baza zagotoviti proizvodnjo in kroženje kisika na Luni.
Na površini Lune je veliko kamnin in mineralov, glavni sestavni deli luninih mineralov so silicijev dioksid, aluminijev oksid, železov oksid in magnezijev oksid. Z elektrolizo mineralov v luninem regolitu lahko pridobimo več kisika.
3.2 - Kako bo vaš tabor na Luni ravnal z odpadki, ki jih bodo ustvarili astronavti na Luni?
Gospodinjske odpadke in iztrebke bodo vakuumsko zaprli, dehidrirali in shranili. Ko bodo tovorna vesoljska plovila dobavljala material za vesoljsko postajo, bodo ti gospodinjski odpadki naloženi v prazno tovorno vesoljsko plovilo, ki se bo nato ločilo od vesoljske postaje, upočasnilo in vstopilo v atmosfero, kjer jih bo visoka toplota, ki jo bo ustvarilo ogrevanje zraka, sežgala. Trdni ostanki gnoja se biološko ali kemično obdelajo za uporabo kot gnojilo ali neposredno na odlagališču. Vzemimo urin, znoj in druge izločke astronavtov, ki so pravzaprav viri vode. Samo urin vsebuje 96% vode. Po več stopnjah čiščenja te odpadne vode iz človeškega telesa lahko dobimo prečiščeno vodo, snovi, ki niso voda, pa se zbirajo in pakirajo. Kar zadeva iztrebke astronavtov, ki so v bistvu ostanki hrane, trenutno ni vrednosti za recikliranje, zato se po zbiranju iztrebkov dehidrirajo in posušijo, nato pa stisnejo in zapakirajo v zaprto vrečko, da se prihrani prostor za shranjevanje.
3.3 - Kako bo vaš lunarni tabor vzdrževal komunikacije z Zemljo in drugimi lunarnimi bazami?
Za dokončanje klica med vesoljem in zemljo morajo vesoljska postaja, relejni satelit Skylink in zemeljska postaja sodelovati skupaj.
V osrednji kabini tabora je kot omrežni terminali na voljo več kot 10 žičnih in brezžičnih omrežnih kamer, žične in Bluetooth slušalke, mobilni telefoni, PADS in prenosni računalniki. Ti terminali zbrane slikovne in glasovne podatke prek žičnega ali brezžičnega omrežja Wi-Fi povežejo z ethernetnim stikalom v kabini in jih prek hitrega komunikacijskega procesorja prek magistralne povezave pošljejo na tla. Tako kot na Zemlji moramo klice in besedilna sporočila opravljati prek antene mobilnega telefona, večino stikov med vesoljsko postajo in Zemljo pa opravi relejna antena na osrednjem modulu.
S pomočjo relejne antene je vesoljska postaja kot "mobilni telefon" in lahko v realnem času vzpostavi stik s tlemi.
Dejansko sta v kabini dva sklopa omrežij, eden je komunikacijsko omrežje, drugi pa omrežje obremenitve, oba sklopa omrežij sta fizično skupaj in logično ločena, podatki pa se enakomerno zbirajo na terminalu relejne antene v kabini, prenašajo na tla prek relejnega satelita in se lahko v realnem času povežejo z drugimi tabori.