[42]

Naš cilj je narediti prvi korak pri kolonizaciji Lune, tako da se bo v prihodnosti naša baza lahko razvijala. Za nadomestilo stroškov bo baza proizvajala vodik, s katerim bomo oskrbovali satelite, ki krožijo okoli Zemlje, z gorivom. Eden od ciljev so raziskave o življenju ljudi, živali in gojenju rastlin v nizki gravitaciji. Baza bo zgrajena iz štirinajstih modulov, ki bodo zloženi in opremljeni z Zemlje. Sistem modulov bo postavljen tako, da bo zajemal čim več sončne svetlobe, saj se bo nahajal na polarnem območju. Baza bo utrjena z regolitom in vezana s polimorfnim žveplom, z izjemo slemena in rastlinjaka. Streha bo prekrita s svinčeno ploščo za absorpcijo sončnega sevanja. V strehi vsakega modula bo okno v obliki "dimnika", dopolnjevala pa ga bodo pod pravim kotom postavljena ogledala, da bo naravna svetloba osvetljevala notranjost baze.

Naša baza bo na severni polobli na strani Lune, ki je vidna z Zemlje. Omogočala bo dostop do kraterja, bogatega z ledom in povezanega z Zemljo. Baza mora biti čim bližje kraterju, bogatemu z ledom, območje pa mora biti poravnano tako, da je dovolj ravno.

Ko bomo našli primeren kraj za gradnjo baze, bodo roverji odstranili plast regolita. Nato moramo izvrtati 6 lukenj - vsaka mora biti globoka 1 meter. V te luknje postavimo 6 jeklenih stebrov, ki se končajo z zapornimi nogami. Na teh stebrih bo jekleni okvir, na katerega bodo položeni moduli. Stene modulov bodo izdelane iz lahkih in trpežnih materialov, kot so aluminijeve zlitine in papir. Okna bodo izdelana iz materiala AION. Moduli bodo zgrajeni na Zemlji, nato pa jih bodo rakete dvignile v orbito Lune. Na orbiti bo prejete dele iz rakete vzel poseben pristajalni modul, nato pa jih bo postavil v bližino konstrukcije. Na Luni bodo dele in module z žerjavi na gosenicah prepeljali do končne montaže. Celotna konstrukcija bo utrjena z regolitom, vezanim s polimorfnim žveplom.

Vodo bomo pridobili iz ledu. Led, ki se nahaja v kraterju blizu baze, se bo pridobival z vrtalniki, pritrjenimi na tla. Naložili ga bodo na tovornjak z nekaj prostora za astronavta. Tovornjak se bo od kraterja do baze premikal po dveh tirnicah. Ko bo tovornjak prispel v bazo, ga bodo izpraznili, led pa bodo zdrobili in stopili z vročim zrakom. Stopljena voda se bo filtrirala in prepeljala v rezervoar z vodo za astronavte in rastline.

Hrana bo pridelana iz rastlin v rastlinjakih z dostopom do sonca. Rastline bodo proizvajale različno in visokoenergijsko hrano ter kisik. Rastline ne smejo zavzeti preveč prostora, da bi jih bilo čim več. Večinoma bodo to korenovke, ker ne zavzemajo preveč prostora. Po obiranju bodo rastline shranjene v skladiščnem modulu. Astronavt bo lahko pripravil hrano iz pridelanih rastlin. Odpadki rastlin in hrana, ki jih ne bo mogoče uporabiti, bodo shranjeni v kompostniku in nato uporabljeni kot gnojilo za rastline.

Glavni vir energije bodo fotonapetostni paneli, nameščeni na podstavku. Zasilni vir energije bo vodik, pridobljen iz vode s postopkom elektrolize.

Zrak bo obdelan s kisikom, ki ga proizvajajo rastline in nastaja pri elektrolizi vode.

[54]

Za zaščito posadke pred mikrometeoriti in sevanjem bo celotna baza utrjena z regolitom, streha pa bo prekrita s svinčeno ploščo, ki bo absorbirala sončno sevanje. Tudi tlak, primeren za ljudi, bodo vzdrževali vzdržljivi moduli.

Običajen dan se začne s prebujanjem posadke. Prve ure posadka na Luni nameni osebni higieni, zajtrku in telovadbi, saj mora vsak astronavt opraviti veliko posebnih vaj, da ne izgubi mišične mase ali kostne gostote pri nižji gravitaciji. Nato posadka izvaja posebej načrtovane vaje, ki so povezane z delovanjem baze. Nato preizkusijo naprave, ki so odgovorne za komunikacijo, tlak, temperaturo, hrano, vodo in električno energijo. Pred poldnevom se polovica posadke odpravi na delo v rastlinjake. Poskrbeti morajo, da je pridelek pri gojenju visok. Nato mora ekipa ostanke obrokov in BIOodpadke prepeljati v kompostnik, da dobi gnojilo, potrebno pri pridelavi poljščin. Istočasno preostali del posadke izkoplje led in ga prepelje v bazo, nato pa nadzira postopek čiščenja, utekočinjanja in elektrolize. Ko so vse vaje končane, si astronavti oblečejo skafandre in se odpravijo v rudnik surovin, da bi vzeli nekaj vzorcev kamnin. Kasneje gre posadka na večerjo in v tem trenutku se konča delovni dan. Prav tako astronavti odidejo v glavno sobo, kjer se pogovarjajo s kontrolorjem in načrtujejo naslednji dan. Po konferenci ima posadka nekaj prostega časa, med katerim lahko trenira, bere knjige, posluša glasbo, se pogovarja z družino ali občuduje vesolje. Ob koncu dneva mora posadka poskrbeti za higieno. Nato se vsak astronavt odpravi v svojo kabino. Astronavti spijo v posteljah, pritrjenih na stene.