moon_camp

Dnevnik poveljnika ISS

z Andreasom Mogensenom
ISS je laboratorij, v katerem lahko izvajamo znanstvene raziskave in razvoj tehnologije. Znanstvene raziskave širijo naše razumevanje sveta, saj omogočajo globlji vpogled v fiziko, kemijo, biologijo in še več. S tem širimo svoje znanje, kar pomaga vsem nam na Zemlji. Mednarodna vesoljska postaja je tudi ekstremno okolje za ljudi. Učenje, kako živeti in delati v takšnem okolju, nas sili v razvoj tehnologije, kot so sistemi za recikliranje vode, ki so koristni tudi za nas na Zemlji."
Andreas Mogensen
Pridružite se Andreasu na njegovem vesoljskem potovanju

Raziskovanje vesolja pomeni potovati dlje in se vrniti z novimi izkušnjami in znanjem, ki nam bodo pomagali na Zemlji. Človeštvo bo imelo koristi od novih odkritij, ambicij, znanosti, navdiha in izzivov.

Spremljajte Andreasove dnevniške zapise, da bi izvedeli več o njegovem spanju in prehranjevanju, spoznali pomen virov, kot je voda, na Mednarodni vesoljski postaji in opazovali Zemljo skozi najbolj neverjetno okno v vesolju, kupolo ISS. 

Delite svoje izkušnje

Prav tako ste na potovanju na svoji vesoljski ladji: na planetu Zemlja!

Delite z nami svoje izkušnje:

  • Ali bi, če bi imeli priložnost, potovali v vesolje?
  • Se lahko pridružite Andreasovi izkušnji?
  • Kateri kraj na Zemlji je za vas najbolj poseben?
  • Katera dejanja vsak dan izvajate, da bi bili bolj trajnostni? Bi lahko pili svoj reciklirani urin, kot to počnejo astronavti?

Delite z nami svoje zemeljske izkušnje! #ISSCommandersLog

Vnos v dnevnik #1

Kako je Zemlja videti iz vesolja?
 

"Videti Zemljo iz vesolja je zelo posebno doživetje. Pogled je čudovit in kontrast med našim modro-belim planetom in globokim črnim prostorom, ki nas obdaja, poudarja, kako edinstvena je Zemlja. V naši bližini ni ničesar podobnega Zemlji. Zavedaš se, da Zemlja ni le naš dom, ampak je naš edini dom. Zavedaš se tudi, da je Zemlja en sam planet, ki si ga vsi delimo. Ne vidiš meja med državami. V večini primerov so meje ustvarjene s strani človeka in ni očitnega razloga za to, kje se nahajajo. Vsi smo ljudje, ki živimo drug ob drugem in si delimo naš planet."

Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #1

Kako je Zemlja videti iz vesolja?
 

 

"Videti Zemljo iz vesolja je zelo posebno doživetje. Pogled je čudovit in kontrast med našim modro-belim planetom in globokim črnim prostorom, ki nas obdaja, poudarja, kako edinstvena je Zemlja. V naši bližini ni ničesar podobnega Zemlji. Zavedaš se, da Zemlja ni le naš dom, ampak je naš edini dom. Zavedaš se tudi, da je Zemlja en sam planet, ki si ga vsi delimo. Ne vidiš meja med državami. V večini primerov so meje ustvarjene s strani človeka in ni očitnega razloga za to, kje se nahajajo. Vsi smo ljudje, ki živimo drug ob drugem in si delimo naš planet."

Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #2

Vnos v dnevnik #2

Hrana v vesolju
"Kot lahko vidite, je hrana, ki jo uživamo, zelo raznolika, tako kot na Zemlji. Njena posebnost je, da jo za nas pripravljajo in pakirajo na Zemlji. Samo ogreti jo moramo v pečici ali ji dodati vodo, če je bila dehidrirana. Lahko izbiramo, kaj bomo jedli, vendar je izbira omejena s tem, kar nam v vesolje pošiljajo NASA, ESA in druge vesoljske agencije. Seveda morajo vse odobriti strokovnjaki za prehrano in živilski strokovnjaki.
Danes sem za zajtrk jedla granolo z mlekom in borovnicami, pomarančni sok in kavo. Malo pozneje sem si za dopoldanski prigrizek privoščila še cimetovo žemljico in kavo, saj je nedelja in imam več časa za sprostitev. Za kosilo sem jedel piščančjo ananasovo solato, mangovo solato ter eno tortiljo z arašidovim maslom in eno z Nutello. Običajen kruh v prostoru ustvari preveč drobtin, zato namesto kruha uporabljamo tortilje, saj se ne drobijo. Danes bom za večerjo jedla lazanjo.
Hrana ima v vesolju pomembno vlogo. Najprej mora biti hranljiva in nas oskrbeti z vsemi vitamini in minerali, ki jih naše telo potrebuje, da ostane zdravo. Poleg tega mora biti okusna. Uživanje hrane s člani posadke je odlična povezovalna dejavnost, ki lahko poveča povezanost ekipe in ustvari prijetne trenutke, medtem ko smo dolgo časa oddaljeni od družine in prijateljev."
Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #2

Hrana v vesolju
"Kot lahko vidite, je hrana, ki jo uživamo, zelo raznolika, tako kot na Zemlji. Njena posebnost je, da jo za nas pripravljajo in pakirajo na Zemlji. Samo ogreti jo moramo v pečici ali ji dodati vodo, če je bila dehidrirana. Lahko izbiramo, kaj bomo jedli, vendar je izbira omejena s tem, kar nam v vesolje pošiljajo NASA, ESA in druge vesoljske agencije. Seveda morajo vse odobriti strokovnjaki za prehrano in živilski strokovnjaki.
Danes sem za zajtrk jedla granolo z mlekom in borovnicami, pomarančni sok in kavo. Malo pozneje sem si za dopoldanski prigrizek privoščila še cimetovo žemljico in kavo, saj je nedelja in imam več časa za sprostitev. Za kosilo sem jedel piščančjo ananasovo solato, mangovo solato ter eno tortiljo z arašidovim maslom in eno z Nutello. Običajen kruh v prostoru ustvari preveč drobtin, zato namesto kruha uporabljamo tortilje, saj se ne drobijo. Danes bom za večerjo jedla lazanjo.
Hrana ima v vesolju pomembno vlogo. Najprej mora biti hranljiva in nas oskrbeti z vsemi vitamini in minerali, ki jih naše telo potrebuje, da ostane zdravo. Poleg tega mora biti okusna. Uživanje hrane s člani posadke je odlična povezovalna dejavnost, ki lahko poveča povezanost ekipe in ustvari prijetne trenutke, medtem ko smo dolgo časa oddaljeni od družine in prijateljev."
Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #2

Vnos v dnevnik #3

Vnos v dnevnik #3

Trajnost v vesolju
"Tako kot na Zemlji je tudi v vesolju pomemben cilj trajnost. Da bi bili manj odvisni od zalog z Zemlje, poskušamo ponovno uporabiti čim več virov, zlasti vodo. Ves naš urin, znoj in drugo vlago iz zraka zberemo, očistimo in spremenimo nazaj v pitno vodo. Vodo lahko tudi elektrolitiziramo in tako pridobimo kisik za dihanje. Morda bomo v prihodnosti lahko celo uporabili rastline, ki bodo proizvajale kisik iz ogljikovega dioksida, ki ga izdihujemo, tako kot na Zemlji.
Eden največjih izzivov za polete v vesolje so stroški izstrelitve v vesolje. Več virov, kot jih lahko ponovno uporabimo ali v prihodnosti pridobimo z Lune ali Marsa, bolj bomo neodvisni od Zemlje ter dlje in dlje bomo lahko potovali po vesolju.
Mednarodna vesoljska postaja je odličen način za razvoj in preizkušanje novih tehnologij, preden jih bomo uporabili v misijah na Luno in Mars. Vesoljska postaja zagotavlja vso laboratorijsko opremo, ki jo potrebujemo v breztežnosti, in je dovolj blizu Zemlje, da se lahko še vedno zanesemo na zaloge z Zemlje, kadar tehnologija še ni povsem pripravljena za uporabo."
Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #3

Vnos v dnevnik #3

Trajnost v vesolju
"Tako kot na Zemlji je tudi v vesolju pomemben cilj trajnost. Da bi bili manj odvisni od zalog z Zemlje, poskušamo ponovno uporabiti čim več virov, zlasti vodo. Ves naš urin, znoj in drugo vlago iz zraka zberemo, očistimo in spremenimo nazaj v pitno vodo. Vodo lahko tudi elektrolitiziramo in tako pridobimo kisik za dihanje. Morda bomo v prihodnosti lahko celo uporabili rastline, ki bodo proizvajale kisik iz ogljikovega dioksida, ki ga izdihujemo, tako kot na Zemlji.
Eden največjih izzivov za polete v vesolje so stroški izstrelitve v vesolje. Več virov, kot jih lahko ponovno uporabimo ali v prihodnosti pridobimo z Lune ali Marsa, bolj bomo neodvisni od Zemlje ter dlje in dlje bomo lahko potovali po vesolju.
Mednarodna vesoljska postaja je odličen način za razvoj in preizkušanje novih tehnologij, preden jih bomo uporabili v misijah na Luno in Mars. Vesoljska postaja zagotavlja vso laboratorijsko opremo, ki jo potrebujemo v breztežnosti, in je dovolj blizu Zemlje, da se lahko še vedno zanesemo na zaloge z Zemlje, kadar tehnologija še ni povsem pripravljena za uporabo."
Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #4

Spanje v vesolju

Astronavti na vesoljski postaji vsakih 90 minut obkrožijo Zemljo in vsak dan doživijo 16 sončnih zahodov in vzhodov. Zaradi te nezemeljske rutine astronavti v vesolju težko najdejo naravni dnevni ritem.

Na vesoljski postaji velja greenwiški čas (GMT), ki pomaga ohranjati dosleden urnik ter redne rutine vstajanja in spanja.

Številni astronavti se težko prilagodijo spanju v vesolju. Namesto da bi ležali, astronavti ležijo v spalni vreči, pritrjeni na steno spalnega prostora.

V tem videoposnetku si oglejte več o Andreasovi spalni rutini.

Vnos v dnevnik #4

Spanje v vesolju

Astronavti na vesoljski postaji vsakih 90 minut obkrožijo Zemljo in vsak dan doživijo 16 sončnih zahodov in vzhodov. Zaradi te nezemeljske rutine astronavti v vesolju težko najdejo naravni dnevni ritem.

Na vesoljski postaji velja greenwiški čas (GMT), ki pomaga ohranjati dosleden urnik ter redne rutine vstajanja in spanja.

Številni astronavti se težko prilagodijo spanju v vesolju. Namesto da bi ležali, astronavti ležijo v spalni vreči, pritrjeni na steno spalnega prostora.

V tem videoposnetku si oglejte več o Andreasovi spalni rutini.

Vnos v dnevnik #3

Vnos v dnevnik #5

Primerno za vesoljske polete
 

V vesolju je vsak dan dan namenjen vadbi!

 

Gibanje v breztežnosti na Mednarodni vesoljski postaji je povsem enostavno. Zato je za astronavte izjemno pomembno, da se vsakodnevno ukvarjajo z vadbo in tako ohranjajo svojo telesno pripravljenost, mišično maso in kostno gostoto. Na Mednarodni vesoljski postaji so astronavtom na voljo različne zanimive naprave za vadbo, s katerimi lahko ohranjajo dobro telesno pripravljenost za vesoljske polete.

V tem videoposnetku izveste več o Andreasovi vadbeni rutini!

"Vemo, da se človeško telo ob daljšem bivanju v mikrogravitaciji spremeni, na primer, da ne izgubim mišic, moram telovaditi."

Andreas Mogensen

Vnos v dnevnik #3

Vnos v dnevnik #5

Primerno za vesoljske polete
 

V vesolju je vsak dan dan namenjen vadbi!

Gibanje v breztežnosti na Mednarodni vesoljski postaji je povsem enostavno. Zato je za astronavte izjemno pomembno, da se vsakodnevno ukvarjajo z vadbo in tako ohranjajo svojo telesno pripravljenost, mišično maso in kostno gostoto. Na Mednarodni vesoljski postaji so astronavtom na voljo različne zanimive naprave za vadbo, s katerimi lahko ohranjajo dobro telesno pripravljenost za vesoljske polete.

V tem videoposnetku izveste več o Andreasovi vadbeni rutini!

"Vemo, da se človeško telo ob daljšem bivanju v mikrogravitaciji spremeni, na primer, da ne izgubim mišic, moram telovaditi."

Andreas Mogensen

Spoznajte astronavta ESA Andreasa Mogensena

Astronavt ESA Andreas Mogensen je 2. septembra 2015 postal prvi danski državljan v vesolju, ko so ga izstrelili na desetdnevno misijo "iriss" na Mednarodno vesoljsko postajo. Andreas je na vesoljski postaji delal kot letalski inženir in izvajal poskuse na različnih področjih. Med izstrelitvijo je deloval tudi kot inženir letenja na plovilu Sojuz TMA-18M, med povratnim poletom pa na plovilu Sojuz TMA-16M.

26. avgusta 2023 se je Andreas odpravil na svojo drugo misijo z imenom Huginn. Misija Huginn je bila poimenovana po enem od Odinovih krokarjev iz nordijske mitologije, Andreas pa je postal prvi neameriški pilot na vesoljskem plovilu Crew Dragon družbe SpaceX, saj je sedel poleg poveljnika plovila Crew Dragon in astronavtke NASA Jasmin Moghbeli. Danec je skupaj s preostalimi člani posadke Crew-7 na vesoljsko postajo prispel 27. avgusta.

Andreas je 26. septembra 2023 postal poveljnik Mednarodne vesoljske postaje, šesti Evropejec na tem položaju. Kot poveljnik vesoljske postaje je Andreas odgovoren za zagotavljanje varnosti, dobrega zdravja in dobrega počutja posadke vesoljske postaje, hkrati pa jo vodi kot eno ekipo. Sodeluje tudi z direktorjem poletov na Zemlji, s katerim nadzira vse dejavnosti in operacije na vesoljski postaji.

Andreas se je rodil 2. novembra 1976 v Københavnu na Danskem in uživa v ragbiju, košarki in skvošu. Ukvarja se tudi s številnimi pustolovskimi športi, med drugim s potapljanjem, padalstvom, kajtanjem, kajakaštvom in alpinizmom. Zanimajo ga tudi znanost, zlasti astrofizika, eksobiologija in evolucija.

FOTO DATUM: 03-18-22LOKACIJA: Bldg. 8, soba 183 - Foto studio PREDMET: FOTOGRAF: BILL STAFFORD
Astronavt ESA Andreas Mogensen v obleki EMU (Extravehicular Mobility Unit)

Vse o astronavtih

Kaj je astronavt?
 
Astronavt je vesoljski potnik. Astronavti so profesionalni člani posadke v vesoljskih poletih, ki potujejo zunaj zemeljske atmosfere. Zaradi izzivov in sovražnosti življenja v vesolju astronavti velik del svoje kariere preživijo v usposabljanju za svoje misije.
Kam potujejo astronavti?
 
Astronavti so potovali na postaje, ki krožijo okoli Zemlje, kot je Mednarodna vesoljska postaja (ISS), in na Luno. V prihodnosti bodo astronavti verjetno obiskali še bolj oddaljene lokacije, kot je Mars.
Mednarodna vesoljska postaja
 
Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je velik laboratorij v vesolju in je rezultat mednarodnega sodelovanja številnih različnih vesoljskih agencij po vsem svetu. Na krovu ISS ljudje živijo od leta 2000, pri čemer naenkrat živi in dela drug ob drugem do šest astronavtov. V ISS so okoljske razmere nekoliko drugačne kot na Zemlji. Astronavti so v okolju mikrogravitacije (zaradi velike hitrosti, s katero kroži okoli Zemlje) in so manj zaščiteni pred sevanjem in temperaturnimi nihanji. ISS je tudi zunaj zemeljske atmosfere, zato ni zraka, ko astronavti stopijo iz vesoljske postaje.
Kaj počnejo astronavti, ko so v vesolju?
Glavna naloga astronavta je izvajanje znanstvenih poskusov in vzdrževanje delovanja vesoljske postaje. Pomembno je, da dobro delajo v skupini in učinkovito sodelujejo z nadzorniki in znanstveniki na Zemlji. Večinoma svoje naloge opravljajo znotraj ISS, ko pa se odpravijo ven, na primer zaradi vzdrževanja sončnih panelov, morajo za zaščito nositi posebne skafandre. Astronavti se morajo med bivanjem v vesolju držati strogih pravil, da ostanejo varni, zdravi in zadovoljni. Astronavti se vsakodnevno ukvarjajo s telesno vadbo in uživajo hranljivo hrano, da v vesolju ostanejo fit in zdravi. V prostem času astronavti počnejo veliko podobnih stvari kot mi na Zemlji, na primer počivajo, čistijo in se pogovarjajo s prijatelji in družino.
Mednarodna vesoljska postaja. Kredit: NASA (S132-E-012208)
Ključne besede:
, , , , , , , , , , , ,

Drugi viri