I Moon Camp Pioneers er hvert holds mission at 3D-designe en komplet Moon Camp ved hjælp af software efter eget valg. De skal også forklare, hvordan de vil bruge lokale ressourcer, beskytte astronauterne mod farerne i rummet og beskrive leve- og arbejdsfaciliteterne i deres Moon Camp.
ŠC Ptuj, Strojna šola Ptuj-Maribor Slovenien 17, 16 6 / Slovensk
3D-designsoftware: Fusion 360
Naša baza je sestavljena iz dveh bivalnih prostorov in vrta, ki so povezani z okroglimi Prvi prostor (vhod) bi se uporabljal za shranjevanje vesoljskih oblek in trening. Imel bi manjši predvhod, kjer se bi pred vstopim posesal lunin pesek z vesoljskih oblek astronavtov. Posesan lunin prah bo shranjen v posebnem kontejnerju, saj se bo ta prah uporabljal za raziskave in gradnjo oziroma povečanje baze. Zrak, ki se bo uporabljal za sesanje luninega prahu, pa se bo prefiltriral in znova uporabil.
Drugi prostor bi se uporabljal za bivanje, opremljen bi bil s tremi stoječimi posteljami, in za shranjevanje stvari. Ta prostor pa bo namenjen tudi komuniciranju in planiranju različnih misij. Vrt, kateri je v dobro izolirani plastični heksagonalni kupoli, bo namenjen za proizvajanje hrane in za raziskovanje.
Bazo na Luni želimo zgraditi, zaradi potreb iskanja novih alternativnih življenjskih Le-ta bi človeštvu omogočila širjenje izven Zemlje. To se nam zdi zelo pomembno, saj je na Zemlji vedno več ljudi in vedno manj naravnih virov.
Baza bi bila namenjena raziskovanju, da bi lahko izvedeli čim več tako o Luni, kot o vesolju nasploh.
Našo bazo želimo postaviti na južni pol Lune v večji Za južni pol smo se odločili, zato ker je večino časa osvetljen s sončno svetlobo in bi lahko tako sončno svetlobo izkoriščali za pridobivanje električne energije. Sončna svetloba pa bi tudi pripomogla k pridelavi hrane.
Na južnem polu, v kraterjih, katere poimenujejo tudi hladne pasti, so našli sledove vodika in ledene vode, zaradi česar se nam ta del Lune zdi še dodatno zelo primeren za prve raziskave na njej.
Za postavitev baze bi najprej bilo potrebno z roverjem poravnati notranjost Nato bi se lahko začelo postavljanje ogrodja za bazo, kar bi naredili s 3D tiskom. Na vrh kupole bi vstavili lečo. Sledila bi uporaba luninega peska. Ohišje bi namreč izdelali s pomočjo laserjev, kateri bi stalili pesek in tako naredili trdo ohišje.
Za izgradnjo vrta pa bi najprej postavili podlago, za katero bi s 3D tiskalnikom naredili ogrodje. Ko bi bilo ogrodje narejeno, bi vstavili toplotno izolirano plastiko, katero bi z ogrodjem zlepili z lepilom, ki deluje v vakumu. Cevi, katere bodo povezovale kupole, bi prinesli z Zemlje. Ojačali bi jih z luninim peskom, katerega bi stalili na cevi. Za vhod bi bilo potrebno samo vstaviti cevi, le-te bi povezovale vhod z zbiralnikom luninega peska, kateri bi bil narejen z enakim postopkom kot kupole.
Sončne celice bi pripeljali z Zemlje, potrebno bi jih bilo samo povezati z baterijo in bazo.
Z namenom, da bi bili astronavti čim bolj varni pred strupenim luninim prahom, se bo pred vstopom v vhod z vesoljskih oblek posesal prah. Zaradi zaščite pred meteoriti in sevanjem, je baza postavljena v krater, saj je tako v zakritju pred meteoriti, za zaščito pred sevanjem pa so stene narejene iz luninega prahu in se debele 15
Eden izmed problemov je veliko nihanje temperature. Tudi zaradi tega, da bi nihanje zmanjšali, smo postavili bazo v krater, kjer je to nihanje manjše.
Naša baza nam bo zagotovila trajnostni dostop do osnovnih potreb, saj bomo uporabljali napredno inovativno tehnologijo in obnovljive vire energije. Rastlinjak nam bo zagotavljal sveže sadje in zelenjavo. Za rast bi uporabljali umetno razsvetljavo. Začetno zadostno količino hrane pa bi prinesli s seboj z Zemlje. Energijo bomo pridobivali s postavitvijo sončnih celic oziroma kolektorjev, uporabljali pa bi lahko tudi baterije. Baza bi bila postavljena na čim bolj sončni strani, da bi energijo pridobivali čim dalj časa. Za pridobitev čistega zraka bi uporabljali sistem filtriranja, ki zrak očisti. Voda bo večina pridobljena iz luninega ledu, prvotno pa bi jo dovažali z Zemlje, saj bi morali pred uporabo vode na Luni narediti raziskave le-te.
Odpadki na Luni bi reciklirali in obdelali, za kar bi uporabljali napredno tehnologijo za predelavo odpadkov. Tako bi lahko ločevali različne odpadke in jih tudi predelali v nov material. Organske odpadke bi lahko uporabljali v rastlinjaku kot gnojilo za rastline. Druge odpadke, kot je plastika in kovina, bi lahko uporabili za proizvodnjo novih stvari.
Naša baza bo uporabljala različne načine komunikacije, kot so satelitske povezave in radijski valovi. Komunikacija bo temeljila na oddajniku in sprejemniku. Oddajnik bo kodiral sporočilo v elektromagnetne valove, ki spremenijo lastnosti valov tako, da nam jih predstavijo kot podatke. Ti valovi bodo segli vse do sprejemnika. Na Luni pa bi uporabljali drugačno obliko komunikacije, in sicer radijske valove, ki se prenašajo skozi vakum do sprejemnika.
Glavni namen naše baze je raziskovanje rud na Luni. Pri raziskovanju rud opazujemo predvsem samo uporabnost. Tako opazimo ali so gospodarsko koristni ali ne. Eksperimentirali bi tudi z rastlinami, katere od pogojev imajo le-te za rast na Luni. Posledično pa bi jih s tem pridelovali tudi za lastno hrano
Za pripravo astronavtov na misijo na Luno bi zasnovali intenzivni program usposabljanja, ki bi se osredotočal na več ključnih področij:
Fizična priprava: Astronavti bi morali biti v odlični fizični kondiciji, da bi bili kos zahtevam naporne misije na Luni. Program usposabljanja bi vključeval redne kardiovaskularne vadbe in vadbe moči ter vzdržljivostni trening.
Usposabljanje za vesoljski sprehod:
Astronavti bi morali med bivanjem na Luni opraviti več vesoljskih sprehodov in zato bi potrebovali obsežno usposabljanje za izvajanje nalog zunaj vozila v simuliranem okolju. To bi vključevalo učenje uporabe potrebne opreme, izvajanje popravil in vzdrževanje ter izvajanje znanstvenih eksperimentov.
Geološko usposabljanje: Ker bi bil eden glavnih ciljev misije na Luno izvajanje znanstvenih raziskav, bi morali astronavti biti usposobljeni za geologijo. To bi vključevalo učenje o lunini geologiji, kamninah in načinu zbiranja ter analize vzorcev.
Navigacija na Luni: Astronavti bi se morali naučiti navigirati se po luninem površju s pomočjo specializirane opreme in tehnologije. Program usposabljanja bi vključeval obsežne simulacijske vaje za pripravo astronavtov na izzive, ki bi jih morali obvladati pri navigaciji po luninem terenu.
Priprava astronavtov za botaniko v vesolju: Vključuje usposabljanje za gojenje rastlin v mikrogravitacijskih pogojih, razumevanje rastlinskih potreb, uporabo rastlinske opreme, izbor primernih rastlinskih vrst, usposabljanje za reševanje težav ter sodelovanje in komunikacijo med člani posadke. To je ključnega pomena za samozadostnost vesoljskih postaj in zagotavljanje hrane in kisika med dolgotrajnimi vesoljskimi misijami.
Skupaj bi bil program usposabljanja zasnovan tako, da bi astronavtom zagotovil potrebne spretnosti, znanje in izkušnje za uspešno izvedbo misije na Luno. Čeprav bi bil program izziv in intenziven, bi pripravil astronavte na neverjetno potovanje, ki jih čaka.
Za našo prihodnjo misijo na Luno bi potrebovali kapsulo za posadko, pristajalnik, tlačno vozilo za raziskovanje površja in lahko vozilo za raziskovanje jam. Naša baza na Luni bi vključevala tudi stacionarne naprave, kot so lunino bivališče in modul za napajanje. Transport z Zemlje bi potekal prek kapsule za posadko, medtem ko bi pristajalnik posadko prepeljal na površje Tlačno vozilo bi nam omogočilo raziskovanje površja, lahko vozilo pa bi se uporabljalo za raziskovanje jam in drugih težko dostopnih območij. Vsa naša vesoljska vozila bi morala biti zelo zanesljiva in sposobna prenesti ostre pogoje vesolja in površja Lune, da bi zagotovili uspeh naše misije.
English 
Chinese 
Czech 
Danish 
Estonian 
Finnish 
French 
German 
Greek 
Hungarian 
Italian 
Latvian 
Lithuanian 
Dutch 
Norwegian 
Polish 
Portuguese (Portugal, AO90) 
Romanian 
Slovak 
Slovenian 
Spanish 
Swedish 