Isemo (International Science Exploration Moon Outpost) bo služil kot znanstveno raziskovalno središče. V njej bo lahko bivalo največ osem ljudi, ima eno botanično sobo in dve spalnici - eno za ženske in eno za moške, obe pa sta opremljeni s kopalnicami. Bazo sestavljajo tudi osrednja baza, tiha knjižnica, komunikacijska soba ter kuhinja in prostor za prehranjevanje. Naš cilj je ustvariti popolnoma delujočo, samozadostno bazo z zadostno proizvodnjo vode, kisika in hrane. Bazo smo poimenovali Isemo, ker je naš glavni cilj znanstveno raziskovanje. Naša baza bo večinoma pod zemljo zaradi zaščite pred sevanjem in bo sestavljena iz napihljivih kupol, pokritih z lunarno zemljo, ki bo tesno stisnjena skupaj. Na vsake tri mesece bo v Isemo priletel raketoplan s štirimi novimi znanstveniki, da bi omejili čas, ki ga posamezna oseba preživi v vesolju. Med njimi bodo en biolog, en zdravnik, en astronom in en kemik. Ti ljudje bodo prispevali k izvajanju različnih poskusov na Luni. Raketoplan bo skupaj s štirimi novimi astronavti vsake tri mesece dostavil opremo in nekaj obrokov vesoljske hrane. Med prvim potovanjem bomo na Luno poslali šest robotov, ki bodo zgradili bazo in poročali o življenjskih razmerah. Uporabili bodo lunarno zemljo, jo zbili in položili kot podlago za glavne zgradbe, ki bodo poslane pozneje. Roboti bodo izkopali tudi del podzemlja za preostalo bazo.

Blizu Luninih polov

Naša baza bo na južnem polu v bližini kraterja Calvus. To lokacijo smo izbrali zato, ker je krater obdan z ravnim zemljiščem, kar omogoča hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo. Nasina sonda Sophia je tudi poročala, da je na Luni voda. Čeprav je količina vode morda majhna (zato je ne moremo uporabiti kot zanesljiv vir vode), je to lahko razlog, da tja pošljemo znanstvenike, da si ogledajo krater in ugotovijo zgodovino lunarnega okolja ter ugotovijo, ali obstaja več vode ali življenja.

Načrtujemo, da bo Isemo napihljiv, da bi zmanjšali stroške prevoza in olajšali začetek delovanja. Začeli bomo z glavnim prostorom in botanično sobo. Nato bomo vsake tri mesece z astronavti poslali gor še en napihljiv del. Botanični prostor, laboratorij in glavni prostori so najpomembnejši za preživetje, zato jih bomo za začetek prednostno uporabljali. Ti prostori bodo nameščeni na površini Lune in pokriti s stisnjeno lunino zemljo, da bi astronavte zaščitili pred sevanjem in meteoriti. Sobe bodo imele 4 okna na vrhu kupole.

Astronavtov urin bomo spremenili v sterilno pitno vodo. S filtriranjem ga bomo ločili od gnoja in ga nato vedno znova destilirali, da bo urin prečiščen v čisto pitno vodo. Nekaj vode bomo pripeljali tudi z Zemlje, da bi zagotovili, da bo na Luni dovolj vode za zdravje in higieno. V poskusne namene bomo vodo na kraterju Calvus pridobivali z destilacijo in drugimi metodami filtriranja.

Za pridelavo hrane bomo imeli aerobno botanično sobo, v kateri bodo rasle različne rastline, ki prispevajo k zdravi prehrani. Te rastline bodo iz zemlje prinesene v obliki semen. Na začetku bomo prinesli tudi črve in svežo zemljo, da bi povečali učinkovitost rasti rastlin in hranil. Uporabljali bomo recikliran gnoj, da bo zemlja zdrava in rastline zadovoljne. Načrtujemo gojenje rastlin, kot so špinača, brokoli, krompir, kumare in korenje. Za sadje nameravamo gojiti jagode in borovnice.

Napajanje bo sestavljeno iz 200 vesoljskih sončnih panelov pod kotom 75° in jedrskega reaktorja. Oba skupaj bosta vsakih 12 ur proizvedla 10 megavatov. Za večjo učinkovitost jedrskega reaktorja bomo uporabili aluminij in taljeno železo. Ta energija nam lahko zagotovi električno energijo, ki jo potrebujemo za polnjenje baze in roverjev. Sončno energijo bomo uporabljali za predpripravo hrane čez dan in ponoči, da bi zmanjšali proizvodnjo električne energije in prenapetost. Za ponovno segrevanje bomo uporabljali električno mikrovalovno pečico na sončno energijo.

Dihalni plini bodo shranjeni v kriogenih rezervoarjih. V njih bo potekala elektroliza, ki bo ločila vodik in kisik. Vendar tega ni mogoče opraviti na raketoplanu, ker je vodik vnetljiv. Zato bomo uporabili tudi sintetično kamnino, imenovano zeolit. Ob pihanju ventilatorjev v kabini se voda in kisik prilepita na zeolit. Zeolit lahko ponovno napolnimo, če ga segrejemo in izpostavimo vesoljskemu vakuumu. Zeolit filtrira dušik iz zraka in zagotavlja visoko koncentracijo kisika. Za recikliranje vodika in ogljikovega dioksida bo uporabljen Sabatierjev reaktor. Nastali metan se bo prečrpal čez krov.

Dan se je začel tako, da so se astronavti zbudili ob 7.30 in si postlali posteljo. Vsi astronavti se bodo okopali pod tušem, ki bi bil obvezen, da se baza ne bi okužila in da bi bila čista. Med 8.30 in 9.00 bodo astronavti pojedli obrok, sestavljen iz poljubnega sadja in praženega krompirja iz botanične sobe. Med 9:00 in 10:30 bodo astronavti opravili pregled baze in preverili, ali je vse v redu in čisto. Med 10:30 in 13:00 bo vsak astronavt opravil individualno znanstveno seanso, da bi napredoval na svojem specifičnem znanstvenem področju in ostal na tekočem z najnovejšimi raziskavami. Nato bodo med 13:00 in 14:00 imeli astronavti prosti čas, v katerem bodo brali knjige v knjižnici, se pogovarjali z družino in si privoščili manjši prigrizek. Nato se bodo med 14:00 in 15:30 astronavti vrnili v laboratorij in se ukvarjali z zbiranjem podatkov in raziskovalno analizo. Dva astronavta se bosta nato odpravila v komunikacijsko stavbo, kjer bosta preverila morebitne meteorje in poročala na sedež. Druga dva astronavta bosta kuhala hrano za naslednji dan. Še dva astronavta bosta opravljala kmetijska dela, zadnja dva astronavta pa bosta popravila vse pokvarjene robote. Če bo pristala raketa, bosta prav onadva tista, ki bosta pozdravila nove astronavte. To se običajno zgodi med 15.30 in 17.30. Nato bodo astronavti med 17:30 in 19:00 večerjali in brali knjige. Nato se bodo oprhali in šli spat ob 20:30.