Odločili smo se, da bo naš tabor pod zemljo. V njem bodo spalnica, laboratorij, rastlinjak, telovadnica in hotelski hodnik, ki bo omogočal dostop do sob astronavtov. Na površju, natančneje v kraterju Sheckeleton, bomo imeli fuzijski reaktor kot glavni vir energije. V bližini bomo namestili sončne celice kot sekundarni vir energije, ki ga bomo uporabili v nujnih primerih. Na južnem polu bomo imeli robote, izdelane s 3D-tiskalnikom, ki bodo iskali ledene žile. Takoj ko bodo našli led, ga bodo z vrtalnikom izvlekli. Na oddaljeni strani Lune bomo naredili luknjo, v katero bomo shranili jedrske odpadke iz cepitvenega reaktorja. To se nam zdi dobra alternativa, saj je na voljo ogromno prostora in je daleč od bivalnih objektov.

Južni pol

To lokacijo smo izbrali, ker je najbolj verjetno, da bo na njej voda, in ker ima veliko gradbeno območje, primerno za gradnjo. V primerjavi z drugimi območji ima tudi zelo dobro temperaturo.

Načrtujemo gradnjo pod zemljo. Prostor bomo ustvarili z vrtalnikom in bagerjem, ki ju bomo z Zemlje prinesli razstavljena. Nato bomo zgradili svojo bazo in izvrtali majhno luknjo za dvigalo, ki bo omogočalo dostop do objektov. Za izgradnjo infrastrukture baze bomo morali natisniti tudi staljeno kovino s 3D-tiskalnikom ali uporabiti lunarno zemljo, ki je že dovolj trda, da se ne sesede.

Na luninih polih je vodo najlažje najti, zlasti na južnem polu, ki smo ga izbrali za naselitev. Led, velike žile, lahko najdemo z lasersko vodenimi roboti, z vrtalnikom pa lahko pridobimo velike količine vode. Poleg pridobivanja vode bomo reciklirali in ponovno uporabili vodo iz naših vsakodnevnih dejavnosti. Nekaj te vode bomo usmerili v hladilni sistem jedrskega reaktorja, kjer bo služila kot hladilno sredstvo. Poleg tega bo voda za porabo potrebovala zahtevnejši postopek filtriranja.

Izdelali bomo rastlinjak, ki nam bo zagotavljal hrano in kisik. V njem bosta nasad alg in nasad ličink, da bomo lahko izdelovali sintetično, a zdravo hrano.

Odpravili se bomo na južni tečaj, kjer je vedno sončna svetloba, na primer na rob kraterja Shackleton, kjer bomo postavili sončne celice. Tu bomo kot glavni vir energije uporabljali jedrske reaktorje. Reaktorji bodo natisnjeni s 3D tiskalnikom in jih bo poganjal uran, katerega odpadki se odlagajo v krater Shackleton.

Ponovno bomo izkoristili fotosintezo za ustvarjanje umetnega ozračja. Potrebovali bomo ogljikov dioksid, da bi vrnili kisik, in obratno, v neskončnem krogu, ki ga bomo prinesli z Zemlje na prvi stopnji Zemlje. Vzporedno bomo posadili 8 m2 alg na osebo in 13 m2 drugih rastlin. Regolit vsebuje tudi 50% kisika, ki ga lahko pridobimo v nujnih primerih. Z okrepitvijo vstopnih in izstopnih procesov bomo zagotovili tudi, da kisik ne bo zapustil baze.

Svoj lunin tabor bomo zgradili pod zemljo, ki nas bo ščitila pred meteorji in sevanjem. Dvigalo za taborišče bo imelo posebna vrata, tako da bo mogoče samodejno nadzorovati gibanje zraka znotraj in zunaj objekta.

Zjutraj se astronavti zbudijo ob istem času in izstopijo iz svojih oddelkov. Tuširajo se in se oblečejo v termodinamična oblačila. Nato gredo naravnost v jedilnico, kjer vzamejo tablete in pojedo zajtrk (kosmiči). Nato gredo v telovadnico, da ohranijo svojo telesno kondicijo, saj pri hoji po Luni ne kurijo dovolj kalorij, mikrogravitacija, ki so ji izpostavljeni, pa ni dobra za njihove kosti. Nato nekateri astronavti poskrbijo za rastlinjak, drugi pa za sintetično hrano. Znanstveniki včasih zapustijo taborišče, da bi opravili vzdrževanje fuzijskega reaktorja in vrtalnika. Nato se zberejo na kosilu. Nato se ponovno razdelijo v skupine in opravijo svoje dnevne naloge. Ob koncu dneva imajo večerjo in gredo spat.