Glavno telo baze bo razdeljeno na štiri dele. Prvi je spalnica, ki bo tako kot viri zadostovala za vsaj tri astronavte. Drugi del je v jedru infrastrukture, skladišče hrane in vhod, povezan z observatorijem, iz katerega bodo potekale astronomske in astrofizikalne raziskave. Tretji oddelek je razdeljen na pododdelke: kemijski laboratorij in medicinsko točko. Četrti odsek je namenjen nasadom in pripomočkom, ki reciklirajo odpadno vodo. Ločeno od glavne stavbe se nahaja skladišče energije, kjer se bo shranjevala sončna energija, ki jo bodo zagotavljali sončni kolektorji.

Najboljša lokacija za gradnjo lunine baze se zdi lunin južni pol, kjer je ogromna zaloga vodnega ledu in relativno stabilna temperatura na površju okoli 260 kelvinov (-13 °C). To mesto je verjetno najpomembnejše mesto na Luni za kemijske raziskave, saj je v bližini "hladnih pasti", ki so možen vir vodnega ledu in drugih hlapnih nahajališč.

Najbolj ekonomičen material za izdelavo podlage je beton. Prvi sloj stavbe bo zgrajen iz betona, ki bo vzet z Zemlje, zunanji sloj pa bo iz luninega betona, ki bo notranjost ščitil pred kozmičnim sevanjem.
Zunanje stene podstavka bodo črne, da bodo absorbirale vso svetlobo in pomagale ohranjati razmeroma toplo okolje.

Astronavti se bodo na Luni soočali s tremi glavnimi viri nevarnosti: sevanjem, zmanjšano gravitacijo in regolitom. Najnovejša skrb je sevanje, vendar je tudi zmanjšana gravitacija dobro znana nevarnost za zdravje. Pri daljših misijah na Luno se bodo morali astronavti zaščititi pred izpostavljenostjo sevanju tako, da bodo svoje bivališče prekrili z debelo plastjo lunarnega betona (lunarne kamnine).

Če bodo bazo uporabljali trije astronavti in bo vsak od njih dnevno spil 3 litre vode, 200 litrov pa porabil za higieno in druge namene, bodo v enem mesecu potrebovali 5,27 kubičnega metra vode, in glede na to, da so izračuni narejeni z največjimi možnimi številkami, baza bo imela pripomočke za recikliranje porabljene vode in verjetno ne bodo tam ostali mesec dni, prevoz vode od tu ne bo predstavljal večjega problema.

Če bo vsak od treh astronavtov zaužil največ 3000 kalorij na dan, bodo v enem mesecu skupaj potrebovali 270 000 kalorij. Če si to predstavljamo, je to 675 tablic najbolj koncentrirane in visokokalorične čokolade. Prevoz tega ne bo velik problem. Kompleks naše baze vsebuje tudi zgradbo za nasade, zato bo del teh 270 000 kalorij predstavljalo sadje in
zelenjava. Del jih bo rasel na majhni količini zemlje, ki jo bomo vzeli iz zemlje. Poskus gojenja nasadov na lunini zemlji je eden glavnih ciljev kemijskih raziskav, zato bo polovica semen posajena na lunini zemlji.

Najproduktivnejši način oskrbe lunine baze z električno energijo se zdijo sončni kolektorji, vendar glede na lokacijo in stališče luninega južnega pola, s katerega se (za razliko od Zemljinega) sonce "premika" čez horizont in ne pravokotno nanj, bomo potrebovali vertikalno nameščene kolektorje, ki bi morali proizvesti 10 kW na enoto (35 kvadratnih metrov).

Če nam bo uspelo zbrati dovolj luninega vodnega ledu in ga stopiti, bo ta postal del zaloge vode, pa tudi zaloge kisika, ki ga bomo pridobivali z elektrolizo. Vendar bomo za začetek še vedno potrebovali nekaj zalog kisika z Zemlje. Vodik, ki ga dobimo kot rezultat elektrolize, bi lahko v prihodnosti uporabili tudi kot gorivo.

Glavni namen tega tabora so astronomske, astrofizikalne in kemijske raziskave. Ker na Luni ni atmosfere, so astronomska opazovanja jasnejša. Astronomski observatorij na Luni bi lahko imel glavno vlogo pri opazovanju gibanja najbolj oddaljenih planetov sončnega sistema, ki se ne ravnajo po Newtonovi mehaniki ali pa se ravnajo in nanje vpliva gravitacija nečesa neznanega, kar je treba opazovati. To bo torej okrepilo naše zavedanje o naravi stvari, znanih kot temna snov in temna energija. Kemijske raziskave so bile eden od glavnih razlogov za izbiro južnega pola Lune kot lokacije lunine baze, saj bi, kot smo že omenili, jame na tej strani Lune lahko bile največji vir vodnega ledu in drugih hlapnih nahajališč.
Preučevanje teh snovi bo imelo pomembno vlogo pri razvoju samozadostnih baz na Luni v prihodnosti.

Dan v lunini bazi se začne z 20-30-minutno vadbo in nenavadnim zajtrkom, ki je majhna količina visokokalorične suhe hrane. Bazo si delijo trije astronavti: eden je doktoriral iz uporabne kemije, drugi iz astrofizike, zadnji pa je inženir. Inženir zagotavlja tehnično podporo raziskovalcem, skrbi za observatorij z napredno tehnologijo in pošilja lunine roverje v kraterje, da bi vzeli vzorce lunine zemlje, vodnega ledu in drugih organskih snovi. Kemik preučuje vzorce, jih poskuša spremeniti v zanesljive vire in ustvariti optimalno okolje za rast rastlin na nenavadni lunini zemlji. Astrofizik opazuje gibanje najbolj oddaljenih planetov sončnega sistema in njihovo težko predvidljivo gibanje. Njegov cilj je tudi iskanje še neznanih nebesnih teles v našem sončnem sistemu, medzvezdnem in, če je le mogoče, medgalaktičnem prostoru. Na dan lahko popije največ 3 litre vode in poje 3.000 kalorij, ki jih razdeli na tri ali štiri obroke, odvisno od lastne volje. Njihov delovni dan traja 8 ur, za dobro preživljanje prostega časa pa jim bo na voljo knjižnica v glavnem delu stavbe.