[42]

Naš lunarni tabor se nahaja na enem koncu lunarnega južnega pola in je sestavljen iz štirih kupol za uporabo astronavtov, skladišča za hrano, pridelano s hidroponiko, 8 velikih sončnih celic za pridobivanje sončne energije, pristajalnega območja za naslednje odprave in dveh majhnih jedrskih reaktorjev, kjer se bo plutonij 238 uporabljal kot sekundarna energija.

Lunarni tabor bomo zgradili v bližini južnega pola, kjer je strmoglavila sonda Lunar prospector, natančneje v bazenu Južni pol-Aitken, saj so bile najdene obsežne zaloge podzemnega ledu, ki bo astronavtom pomagal pri oskrbi z vodo. Prav tako je to območje skoraj stalno izpostavljeno sončni svetlobi, kar bo rešilo vprašanje polnjenja z energijo. Vulkansko zemljo lahko uporabimo za gradnjo, kar nam bo pomagalo zaščititi astronavte pred sončnim sevanjem in udarci meteoritov.

Tabor na Luni nameravamo zgraditi z lunarno zemljo, da bi ustvarili naravno zatočišče pred asteroidi, sevanjem in nevarnostmi, ki lahko obstajajo v vesolju. Za pospešitev časa in izogibanje nesrečam bomo uporabili gradbene robote, za vrtanje in uporabo lunine kamnine pa bomo uporabili izkopne lopatice. Kraj, kjer želimo zgraditi taborišče, je poln materialov, kot so vulkanski kamen in minerali, kot sta piroksen ali olivino, v njih najdemo radioaktivne materiale, ki bodo prinesli tudi materiale, kot je plutonij 238, ta bo služil za gradnjo majhnega jedrskega reaktorja, s katerim bodo astronavti poleg sončne energije pridobili tudi vrsto sekundarne energije.

Območje, ki smo ga izbrali za gradnjo lunarnega tabora, nam ponuja podzemne zaloge ledu, ki bodo naš glavni vir, s tem pa ne bomo uporabljali le obstoječih vodnih virov na Zemlji, temveč bomo pridobivali led, ki je na polih. Za vrtanje po lunarni zemlji bomo uporabili kopalna rezila, s katerimi bomo pridobili tekočo vodo.

Za pridobivanje hrane bomo hrano pridelovali v hidroponskih rastlinjakih, saj za pridelavo ne bomo potrebovali substratov, uporabljali pa bomo vodo, pridobljeno z zbiranjem s svedri, pridelovali bomo zelo hranljive rastline, kot so Waldmannova zelena solata, amarant in živila, ki vsebujejo vsa hranila, potrebna za preživetje.

Glavni vir energije bo sončna energija, saj je ta del luninega neba vedno izpostavljen sončni svetlobi, kar nam bo zagotovilo dovolj energije za vitalni energetski sistem in elektronske naprave, ki se bodo uporabljale v luninem taboru. Podobno se predlaga uporaba plutonija 238 za ustvarjanje električne energije s pomočjo termoelementov, za oskrbo s sončno energijo in njeno optimalnejše izkoriščanje.

Za pridobivanje zraka za dihanje je načrtovana uporaba istega sistema kot na mednarodni vesoljski postaji, tako imenovanega sistema za pridobivanje kisika, ki ga sestavlja naprava, ki s kemičnimi procesi z elektrolizo pretvarja vodo, ki ni več uporabna, v kisik. Pri tem se ločita na kisik (O2) in vodik (H2). Nato se kisik sprosti v ozračje, da ga vdihavajo astronavti, vodik, ki je škodljiv za ljudi, pa se uporabi v drugi reakciji, kjer skupaj z ogljikovim dioksidom nastaneta voda in metan.

[54]

Atmosfera na Luni je zelo tanka in šibka, kar pomeni, da sončnih žarkov in sevanja ni mogoče nadzorovati in neposredno vplivati na astronavte, zato bo stanovanjsko območje zgrajeno z lunarno zemljo, da sončno sevanje ne bi doseglo kože astronavtov. Prav tako bodo območja gojenja, raziskovanja in območja, kjer bodo delali astronavti, premazana z aluminijem in teflonom, saj ta materiala ne prepuščata sevanja. Nazadnje, meteoriti ne bodo mogli uničiti vulkansko ojačanega vrha baze, zato bodo astronavti v njej varni.

Najprej eden od astronavtov pregleda hidroponične pridelke in pospravi hrano za tisti dan, drugi pa rutinsko pregleda taborišče, preveri jedrski reaktor, raven kisika v zraku in komunikacije v zemeljski bazi. Pozneje bo preostanek dneva namenjen preiskavam, ki se izvajajo v tem času. Občasno bosta zapustila taborišče, da bi popravila morebitno škodo ali izvedla znanstvene poskuse. V notranjosti počivališča je manjša skupina naprav, ki jih astronavti lahko uporabljajo za vadbo. Nazadnje, čeprav na Luni ni dneva in noči, morajo astronavti spati najmanj 8 ur, da ostanejo v formi in ne izgubijo telesne kondicije.