[42]

Odločili smo se, da to potovanje ni le ekspedicija, temveč tudi začetek novega obdobja v odkrivanju vesolja. Z vzpostavitvijo trdne, razširljive/modularne lunine baze bomo v bližnji prihodnosti pomagali našim vrstnikom pri kolonizaciji Lune. Vsekakor ne gre za začasno naselbino, saj je bila baza zasnovana tako, da bo skoraj samozadostna ( težnja je prisotna ). Naša zasnova je ( po našem mnenju ) "končni cilj" za Luno, ki bo potreboval nekaj časa, da se bo izoblikoval. Poleg tega bomo s tem, ko bomo omogočili nekaj transporta He3 na Zemljo, lahko Zemljo oskrbovali s trajnostnim virom energije. S tem se bodo povrnili tudi veliki stroški projekta ( pritegnili bomo vlagatelje ). To ne bo le pionirsko potovanje, temveč tudi odličen način, da znanstveniki zberejo informacije o Luni in njenem vplivu na življenje.

Bazo na Luni želimo zgraditi na robu in delno znotraj kraterja Shackelton. To pa zato, ker je na južnem polu Lune rob skoraj neprestano izpostavljen sončni svetlobi. Zaradi tega se temperaturna nihanja v primerjavi z drugimi kraji na Luni manj dramatično spreminjajo, kar bi bilo izredno koristno za zagotavljanje podnebja, v katerem bi astronavti lahko preživeli. Poleg tega nekatere študije kažejo, da bi na tem delu Lune lahko bila voda, kar je ključnega pomena. Ker sončni žarki skoraj vedno dosežejo ta del Lune, ne bomo potrebovali po nepotrebnem velikih baterij za zagotavljanje energije, ko sončni paneli ne bodo mogli zagotavljati elektrike.

Ko naše lunarno plovilo prispe na cilj, astronavti sprožijo sistem, ki izstreli in napihne velik šotor. To bo prvi del lunine baze. Ko bo šotor nameščen, bo ekipa vklopila premični tiskalnik 3d, ki bo poskrbel, da bo na napihnjenem "šotoru" debela plast regolita. S tem bo zagotovljena boljša zaščita pred vsemi nevarnostmi na Luni. Potem ko bo tiskalnik prvi dan ali dva preživel v skeniranju okolja, bo nadaljeval z izdelavo več segmentov končnega izdelka. Ker je zasnova modularna, bo lahko tiskalnik za tiskanje ohranil isto datoteko .gcode. Počasi bo baza začela postajati večja, dovolj velika, da se bo lahko začela naseljevati. Vse kupole bodo prekrite s plastjo kovinske barve, ki bo prekrila notranjost baze, kar zagotavlja dodatno plast proti sevanju.

Oskrba skupnosti z vodo na Luni se zdi izjemno zahtevna naloga, kar se sprva zdi res. V poročilu, ki ga je objavila NASA, je bilo potrjeno, da je na polih Lune voda v obliki ledu. Ker bi radi gradili na južnem delu Lune, bi lahko dostopali do vira vode. Za to bomo uporabili ESA-jev sistem PROSPECT. Poleg tega bi bilo pridobivanje vode iz zraka in urina pomembno za učinkovitost pri ponovni uporabi vode. Poskušali bomo ustvariti zaprt sistem (glede vode).

Skrb za hrano bi bila velik izziv. Prva dva meseca bi morali astronavti uživati astronavtsko hrano. Če bo šlo vse po načrtih, bodo astronavti lahko prešli na delno rastlinsko prehrano. To bodo zagotavljale rastoče rastline in alge, ki jih bo takrat že mogoče nabirati. Prehrana astronavtov (in s tem njihov kalorični vnos) se bo izračunavala na Zemlji, da se izboljša učinkovitost rastlinjaka. To bo zmanjšalo potrebo po nepotrebnih količinah hrane.

Naš glavni vir energije bodo "parki" sončnih panelov z visokim izkoristkom. Ti bodo skoraj neprestano izpostavljeni sončni svetlobi, zato ne bomo potrebovali ogromnih baterij za shranjevanje. Razmišljali smo o zbiranju in uporabi He3, vendar smo sklenili, da bi bilo to izredno nevarno in v tej zgodnji fazi razvoja neizvedljivo. Zavedamo se, da bo ogrevanje luninega tabora stalo tudi energijo, zato bo naš glavni vir toplote odvečna toplota ( iz strojev ) in zato imamo toliko sončnih panelov.

Da je zrak primeren za dihanje, potrebujemo približno 78% dušika in 20% kisika. Na začetku bomo to dosegli z uporabo stisnjenega zraka z Zemlje.

Kasneje lahko pridobivamo kisik iz same površine Lune v postopku, imenovanem elektroliza staljene soli. Pri tem bomo lunino zemljo spremenili v kisik in druge kovine. Pri tem pomagajo tudi rastline v notranjosti.

Za zdaj ni dokazov, da so na Luni velike količine dušika. Če jih bomo na poti našli, jih bomo lahko uporabili, da bo zrak postal primeren za dihanje. Do takrat moramo uporabljati stisnjen dušik z Zemlje.

[54]

Ko bomo astronavte poslali na Luno, jih bomo skušali obkrožiti z vsem tovorom (kot da bi bili v zaščitni lupini). Tako bomo preprečili, da bi v njihovo telo vstopilo veliko sevanja, ki bi bilo maligno. Postavitev prvega segmenta bodo izvedli roboti, tako da astronavti ne bodo izpostavljeni neposrednemu sončnemu sevanju. Poleg tega bo del tabora zgrajen znotraj kraterja Shackleton, kar bo močno zmanjšalo količine sevanja, ki vstopajo v ta del luninega tabora. Po končanem prvem segmentu lahko astronavti zapustijo svoje vesoljsko plovilo. Segmenti so večinoma izdelani iz kovin, pridobljenih iz regolita, ki jih prekriva še ena debela plast regolita. Zaradi postavitve in ogromne količine materiala bo vpliv meteorja izničen.

Astronavti delajo v izmenah, zato njihov urnik spanja ni enak. Dan je razdeljen na tri izmene: jutranjo, popoldansko in večerno. Zjutraj in zvečer dela po en astronavt, popoldne pa dva. Po prebujanju se bodo morali astronavti raztegniti, obleči in pojesti obrok. Po raztezanju si bodo astronavti ogledali nadzorno ploščo v svoji glavni sobi. Na tem zaslonu so prikazani opravki, in sicer od visoko do nizko prioritetnih. Ob koncu izmene je treba ta opravila opraviti. Ko opravijo vse naloge, se njihova izmena konča ( lahko traja različno dolgo, vendar najmanj 9 ur ). Glede na čas izmene lahko izberejo naslednje možnosti: spanje, sprostitev ali obvezno dnevno vadbo. Sprostitev vključuje branje (e-)knjig, gledanje filmov, igranje iger itd. Da bi ohranili svoj (lastni) cirkadiani ritem, bodo izpostavljeni umetni razsvetljavi, odvisno od izmene. Da astronavti ne bi postali nori, bodo dobili osebni cilj. Prav tako bodo lahko poklicali svoje sorodnike in bližnje.

Astronavti lahko proučujejo najrazličnejše stvari, kot so vpliv mikrogravitacije, sestava lunine zemlje itd.

Dolgoročno se lahko cilji spremenijo, na primer, da bi bila baza na Luni medzvezdno letališče, ki bi omogočalo potovanje na daljše destinacije (zaradi manjše porabe goriva pri odhodu z Lune). To bo močno vplivalo na naloge, ki jih bodo morali opraviti astronavti.