Naš projekt luninega tabora je zgrajen blizu luninih polov. Vsebuje lunarno zemljo, lunarni rover, raketno ladjo, lunarno orbitalno vesoljsko postajo, lunarno bazo, lunarni lander in vesoljsko obleko. Poleg tega bodo tam še zaščita za astronavte ter hrana, voda in drugi pomembni življenjski predmeti, ki jih potrebujejo. Zagotoviti jim želimo varen in udoben prostor, saj bodo v našem luninem taboru bivali veliko časa. Zato astronavte vprašamo, katera hrana ali motivi so jim ljubši izmed določenega števila izbir, ki jim jih ponudimo.

Blizu luninih polov

Odločili smo se, da bomo svoj lunin tabor zgradili blizu luninih polov, na južni strani Lune, saj je tam vir vode, na najhladnejšem delu polov pa je led, ki ga lahko raziskujemo. Poleg tega je na južni strani luninih polov dnevna svetloba daljša, kar astronavtom omogoča, da v našem luninem taboru ne porabijo toliko električne energije. Še en razlog, zakaj so lunini poli zelo dobra lokacija, je ta, da so znanstveniki odkrili, da je to bodoča lokacija za ljudi.

Naš lunin tabor bo zgrajen iz različnih materialov. Za začetek bodo hrana in druge občutljive stvari ter sobe, v katerih bodo spali astronavti, pokrite z zelo močnim steklom, izdelanim posebej za vesolje. Prav tako bo na voljo lunarna zemlja, ki je sestavljena iz treh osnovnih sestavin. Prva so delci kamnin. Druga so mineralna zrna, tretja pa stekleni delci. Sestava teh treh sestavin vpliva na delovanje luninih tal. Odvisna je od narave kamninske podlage.

Vodo bi pridobivali iz ledu, ki se hrani v tako imenovanih hladilnih pasteh. Hladne pasti vsebujejo led iz kometov in meteoritov. Led ostane v teh pasteh zaradi toplotnega obnašanja Lune. Teh hladnih pasti je veliko predvsem na Luninem južnem polu. Lunarni rover bi lahko dosegel te hladne pasti in pridobil led.

Lunin rastlinjak bi pomagal pri preskrbi s hrano. Zamisel je, da bi lahko lunarni rastlinjak nekega dne oskrboval s hrano astronavte na Luni. Zakopan bi bil pod površino Lune, da ga ne bi uničili kozmični žarki, in deloval bi samodejno, tako da bi bila hrana pripravljena ob prihodu astronavtov. Lunin rastlinjak bi bil lahko zelo koristen za kolonizacijo Lune.

Kot najboljši način za pridobivanje električne energije v vesolju so se izkazali jedrski fisijski reaktorji, ki jih uporabljajo elektrarne na Zemlji, in bi lahko zagotovili vir energije za naselje za več let. Jedrske naprave se za pogon vesoljskih plovil uporabljajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Zrak za dihanje je precej enostavno zadržati, saj je lunina zemlja sestavljena iz 42% kisika. S pomočjo toplote in elektrike lahko kisik zadržujejo roboti ali lunarni roverji. Na Zemlji smo razvili in preizkusili robote, ki bi lahko opravili to delo.

Eden od načinov zaščite prebivalcev luninega tabora je uporaba tako imenovanih vesoljskih reševalcev. Vesoljski reševalci bodo astronavtom sporočili, kdaj se jim približuje nevarno sevanje. Eden od načinov zaščite astronavtov pred nevarnim sevanjem je gradnja debele materialne pregrade med njimi in sevanjem. Na Luni so na voljo surovine, kot je zemlja, ki jo lahko naložimo na vrh zaklonišča in jih tako zaščitimo pred sevanjem. Večja kot je materialna pregrada, bolj so astronavti zaščiteni.

Zjutraj imajo astronavti, ki živijo in delajo v vesolju, enake higienske potrebe kot ljudje na Zemlji. Umivajo si lase, umivajo zobe, se brijejo in gredo v kopalnico. Vendar pa zaradi mikrogravitacijskega okolja astronavti skrbijo zase na drugačne načine.
Vadba je pomemben del vsakodnevne rutine astronavtov, saj preprečuje izgubo kosti in mišic. V povprečju astronavti telovadijo dve uri na dan. Oprema, ki jo uporabljajo, se razlikuje od tiste, ki jo uporabljamo na Zemlji. Dviganje 200 kilogramov na Zemlji je lahko precej težko. V vesolju pa bi bilo dvigovanje istega predmeta veliko lažje. Zaradi mikrogravitacije bi tam tehtal veliko manj kot 200 kilogramov. To pomeni, da mora biti vadbena oprema posebej zasnovana za uporabo v vesolju, da bodo astronavti imeli potrebno vadbo.

Astronavti si morajo odpočiti od napornega urnika. Priljubljeno razvedrilo je preprosto gledanje skozi okno. Astronavti pogosto komentirajo svojo fascinacijo ob pogledu na Zemljo, ki se pod njimi vrti v številnih odtenkih in teksturah. Zelo spektakularni so tudi sončni zahodi in vzhodi, ki se nad Zemljino atmosfero pojavijo vsakih 45 minut.

Pri spanju je nekoliko drugače. V vesolju ni "gor" ali "dol", je pa tam mikrogravitacija. Zaradi tega so astronavti v breztežnostnem položaju in lahko spijo v katerikoli orientaciji.