Ideologija za našo lunino bazo je bila zasnovana kot začasna baza (preprosta in funkcionalna). Cilj tega luninega tabora je sprejeti dva astronavta, ki bi bolje spoznala Luno, da bi lahko v bližnji prihodnosti tja pripeljali civilizacijo. S predhodno pridobljenim znanjem pa že poznamo ovire na tem območju. Poleg tega z opravljenimi raziskavami zdaj še natančneje poznamo lokacijo najvarnejšega kraja za začetek lunarne civilizacije, vendar še vedno nismo povsem prepričani o vsem, kar do zdaj vemo o Luni.

Lunin tabor bi zgradili na južnem tečaju, natančneje v bližini kraterja Shackleton. Naša naloga je izkoristiti čim več prednosti luninih virov, zato je južni pol ena najboljših možnosti za preživetje. Glede na to, kar vemo o polih, so zaradi naklona Lune proti Soncu na njej kraterji, ki vsebujejo led, iz katerega lahko pridobivamo pitno vodo, ki je izredno pomembna za človeško telo. Še en razlog za izbiro južnega tečaja je čas, v katerem smo izpostavljeni soncu.

Na Luno bi poslali vnaprej pripravljeno bazo. Tako bi takoj po prihodu na lunarna tla napihnili šotor iz grajenega polietilena s premerom 12 kvadratnih metrov, za pritrditev baze na tla pa bi uporabili aluminijaste plošče, ki bi služile kot podlaga. Nato bi zgradili komplete hodnikov, ki bi se povezali z glavnim šotorom. Ko bomo uresničili ta začetni del, bomo s pomočjo robota v obliki črke D naredili zaščitno kupolo nad našimi osnovnimi območji. Ta kupola bo izdelana iz lunine zemlje skupaj z materialom, imenovanim regolit, ki nas bo ščitil ne le pred majhnimi kometi, temveč predvsem pred sevanjem. Imeli bomo tudi območje za čiščenje vode, ki bo imelo kupolo s premerom 5 kvadratnih metrov, izdelano iz aluminija. Polovica bo prekrita s plastjo temne barve, ki bo absorbirala čim več toplote in omogočila taljenje ledu, ki ga bomo pozneje shranjevali v kovinskih rezervoarjih. Glede vsega ostalega, kar je v bližini baze, bomo imeli na voljo predkonstrukcijske komplete, ki prihajajo z Zemlje. Ker bomo imeli zelo dobro vnaprej določene projektne načrte, Ta postopek bo enostaven in bomo potrebovali malo časa za uresničitev katere koli vrste potrebne gradnje.

Naša lunarna baza bo delovala tako, da bodo astronavti kar najbolje zaščiteni. Vremenske razmere se običajno gibljejo med 127ºC in 173ºC. Astronavti bodo zaščiteni tudi pred majhnimi kometi in sevanjem, ki zagotovo ne bi bilo ugodno za zdravje astronavtov. To zaščito bo zagotavljala debela prevleka iz regolita, ki pa ni edini material, ki bo deloval kot ščit za bazo. Baza bo najprej napihnjena, odporna pa bo tudi na številne druge vrste težav, saj bo izdelana iz materiala, imenovanega polietilen. Te različne zaščitne plasti bodo za astronavte izrednega pomena.

Ko smo se odločili, da bi bilo izjemno pomembno ostati čim bližje kraterju Shackleton kot primernemu kraju za lunarno civilizacijo, smo razmišljali predvsem o možnosti zbiranja ledu z dna kraterja. V svojo korist bi lahko uporabili tudi sončno energijo, saj bi lahko takoj, ko bi imeli tekočo vodo, le-to filtrirali in imeli lastno vodo za uživanje.

Hrana v naši bazi bo prednostno temeljila na hrani za astronavte. Kot smo že pojasnili, bo baza začasna, kar pomeni, da bomo imeli majhen umetni rastlinjak, ki bo omogočal gojenje nekaj sestavin. Zato bodo obstajala pravila za uživanje teh sestavin, da bomo redno jedli zdravo hrano, vendar nikoli v velikih količinah, po drugi strani pa nam ne bo zmanjkalo zdravih sestavin, gojenih v našem umetnem rastlinjaku.

Vso energijo, ki se bo porabila v naši lunarni bazi, bodo proizvajali monokristalni sončni kolektorji, nameščeni na lunarni površini. Energijo, ki jo zajemajo sončne plošče, bo treba pretvoriti v izmenični tok, da jo bomo lahko shranili in nato uporabili za delovanje vseh vrst opreme v bazi. Shranjena bo v baterijah, ki bodo nameščene pod ploščami. Energija se bo nato prenašala po kablih, nameščenih na površini Lune, ki bodo električno energijo prenesli v bazo.

Na začetku bomo za življenje uporabljali stisnjen zrak z Zemlje, pozneje pa bomo kisik pridobivali iz vode. Druga možnost pridobivanja kisika je uporaba postopka, imenovanega elektroliza staljene soli. Glede dušika, ki je element z največjo koncentracijo v našem ozračju in zraku, ki ga dihamo, še vedno nimamo veliko podatkov o tem, kako ga pridobiti na Luni. To pomeni, da moramo uporabiti stisnjen dušik z Zemlje, da bomo lahko dihali zrak v bazi.

Glavni cilj te lunarne baze bi bil na bolj znanstvenem področju, kjer bi skušali pridobiti čim več informacij z najmanjšimi finančnimi sredstvi. Te zbrane informacije bi bile ključne za prihodnjo obsežno kolonizacijo Lune in vzpostavitev ekosistema. Poleg tega, ker je doslej večina informacij, ki jih imamo z Lune, le iz zelo oddaljenih opazovanj, bi ta lunarna baza lahko potrdila ali ovrgla dogajanje na satelitu planeta Zemlje.

Ker bo naša baza namenjena le dvema osebama, bo treba naloge vedno opravljati skupaj, kar ne bo omogočalo izmeničnega spanja in celo obrokov ob različnih urah. Astronavta bosta namreč drug drugemu zelo pomembna in če se kaj zgodi, morata biti blizu, da si bosta lahko nudila pomoč ali celo komunicirala z zemljo prek satelita. Glede na različne naloge, ki so potrebne za preživetje človeka na Luni, astronavti potrebujejo zelo malo prostega časa, zato bo njihova rutina zelo naporna. Spali bodo približno 8 ur, nato pa bodo takoj, ko se zbudijo, opravili osebno higieno, in sicer po enega, saj bo na voljo le ena kopalnica. Nato se bodo morali obleči, da bodo lahko začeli dolg delovni dan, in imeli prvi dnevni obrok, pri katerem bodo lahko zaužili edino hrano, ki ni popolnoma astronavtska, saj bodo lahko jedli eno od živil, pridelanih v našem umetnem rastlinjaku. Po prvem obroku bo delo temeljilo na raziskovanju, da bi pridobili čim več informacij o Luni, in delati bodo morali kar se da trdo, da bi preživeli v neznanem, ki nam ga nudi Luna. Če pogledamo zadnji del sprememb, si bomo morali razdeliti čas za preoblikovanje ledu v pitno vodo s pridobivanjem ledu z dna kraterjev. Ob prehodu skozi odmrzovanje pa bomo uporabljali filtre, ki bodo ves ta led spremenili v pitno vodo, lunin prah pa tudi v kisik, da bomo lahko dihali v naši bazi. Med vsemi nalogami, ki jih morajo opraviti, bodo imeli zelo malo prostega časa, vendar ga bodo vedno dobro izkoristili, saj bo služil za to, da bodo poleg zajtrka (prvi obrok) imeli še tri obroke, pa tudi za popravilo vseh vrst poškodb, ki jih bodo odkrili. Prav tako bodo vsak trenutek odprave izkoristili za nenehno iskanje znanja, da bi lahko pridobili dovolj informacij za prihodnjo trajno lunarno civilizacijo.