Smo skupina mladih astronomov, ki se namerava preseliti na Luno. Želimo podrobno opazovati predmete in pojave v vesolju in vemo, da bomo na Luni, ki nima atmosfere, lahko bolje opazovali. Poleg tega je zaradi šibkejše lunine gravitacije tam lažje snemati rakete. To so razlogi, ki so nas vodili k temu, da smo projektirali tabor in sprejeli odločitev, da ga zgradimo na Luni in tam živimo tri leta. V prihodnosti nameravamo vzleteti z Lune in odpotovati na druge planete.

Blizu Luninih polov

Življenje na Luni pomeni prilagajanje na tamkajšnje težke razmere: ni vode ali zraka, temveč so tam visoke ravni sevanja in velike temperaturne razlike. Zato smo se odločili, da se naš tabor naseli na polu, saj je to edini kraj, kjer lahko najdemo vodni led. Na polu je tudi stalna svetloba Sonca in manjše temperaturne razlike. Poleg tega je to najboljši kraj za komunikacijo z ljudmi na Zemlji brez dodatnega satelita.

Prve tedne moramo nositi zaloge vode z Zemlje in jo uporabljati. Vendar potrebujemo veliko vode, ne le za nas, temveč tudi za rastline v rastlinjaku. Poiskati moramo vodni led in ga pridobiti iz senčnih kraterjev luninih tal. Topili ga bomo, destilirali in uporabljali pri naših vsakodnevnih dejavnostih. Voda je na Luni tako dragocena, da bomo morali pridobiti in očistiti tudi vsako kapljico odpadne vode.

Prve tedne bomo jedli hrano, preneseno z Zemlje. Potrebujemo veliko konzervirane in zamrznjene hrane, saj nameravamo tam živeti tri leta. Zato menimo, da je gradnja rastlinjaka ter sajenje semen in korenin zelenjave dobra zamisel. Sveža hrana je zdrava hrana, saj nam nudi vitamine, minerale in fitonutriente, ki jih potrebujemo.

Sonce je vir energije ne le na Zemlji, temveč tudi na Luni. Sončevo svetlobo lahko uporabimo za pogon sončnih kolektorjev v elektrarni. Sončni kolektorji se bodo razprostirali na krožnem območju s površino 4 000 m2. Potrebujemo veliko sončnih kolektorjev, ker uporabljamo veliko strojev, naprav in instalacij, ki se napajajo z električno energijo. Ta krožna postavitev solarnih panelov ima osrednjo stavbo v središču. Prve tedne, dokler ne zgradimo elektrarne, bomo za proizvodnjo energije uporabljali radioizotopske termoelektrične generatorje.

Za tri leta, ki jih bomo preživeli na Luni, potrebujemo veliko količino kisika. Najprej bomo kisik prepeljali v razsutem stanju kot tekočino v posebej izoliranih cisternah. To je najučinkovitejši prevoz kisika, saj je en liter utekočinjenega kisika enakovreden 840 litrom plinastega kisika pri 20 °C in atmosferskem tlaku. Kisik bomo proizvajali tudi s pomočjo rastlin v rastlinjaku. Z uporabo odpadnih produktov (sladki, odpadna hrana, CO2, urin, presnovni odpadki in odpadna voda) ali zelenih alg in cianobakterij lahko prav tako pridobivamo kisik.

Naš kamp bo videti kot dvonadstropna stavba, ki bo imela prvo nadstropje pod zemljo, zgornje nadstropje pa bo zunaj, na tleh. Ta stavba se razprostira na površini 900 m2. V zgornjem nadstropju je rastlinjak, ki je tik nad osrednjo stavbo, v njem pa je veliko zračnih cevi in stopnišče, ki ga povezujejo s spodnjimi prostori. Osrednja stavba v podzemlju ima vse potrebne prostore: spalnico, kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo in telovadnico. V bližini osrednje stavbe je tudi 100 m2 velik stolp s štirimi nadstropji. V prvem nadstropju je skladišče za land rover, naprave, robote in druge stroje. V drugem nadstropju je komandna plošča elektrarne, v tretjem nadstropju pa osrednja nadzorna soba vseh naprav in instalacij v taboru. V četrtem nadstropju, prav na vrhu, je astronomski observatorij, pokrit s premično jekleno streho z eno luknjo (oknom). Streha se lahko vrti okoli osrednje navpične osi, s streho pa se lahko vrti tudi skrajni del teleskopa, ki se izvleče iz luknje. Zato je teleskop lahko usmerjen v katero koli smer. Na drugi strani osrednje stavbe je podzemna konstrukcija z rezervoarji za odpadno vodo, odpadno hrano in smeti. ta majhna konstrukcija ima tudi naprave za predelavo smeti in odpadne vode. Glavni material, uporabljen za konstrukcije, je regolit, pridobljen med izkopavanji za pritličje. Regolit se uporablja za izdelavo opeke, potrebne za druge stavbe. Opeka je izdelana s 3D-tiskalnikom. Uporabiti moramo tudi druge materiale, pridobljene iz Zemlje, kot so jeklo, pleksi steklo in polietilen.

Osrednjo stavbo s prostori, v katerih bomo živeli, spali in delali, nameravamo zgraditi pod zemljo, saj nam bo debela plast lunine zemlje nudila zaščito pred sevanjem in nihanjem temperature. Zunanja stolpnica ima debele stene iz regolitnih opek, ki so znotraj obložene s polietilenom. Tudi kostumi, ki jih nosimo zunaj, so narejeni iz polietilena, saj ta snov nudi najboljšo zaščito pred sevanji. Stene rastlinjaka so narejene iz pleksi stekla in so prav tako zelo debele, zato upamo, da bodo rastline v njem zaščitile pred sevanji in meteoriti.

Našo ekipo sestavljajo trije astronavti, ki živijo in delajo skupaj v taboru. Opravljajo različne dejavnosti, vendar si v primeru potrebe tudi medsebojno pomagajo. Eden od njih je vodja in astronom, drugi član ekipe je inženir in strokovnjak za IT, tretji pa je agronom in kuhar. Opisali bomo dnevni program astronoma/vodje ekipe.

Astronom se vsako jutro zbudi, se oprha in nato telovadi, da bi bil v dobri kondiciji. Nato gre v kuhinjo, zajtrkuje z drugimi in vsi se podrobno pogovarjajo o delu, ki ga morajo opraviti. Ob 9. uri se povzpne v stolp in preveri nadzorne naprave v osrednji nadzorni sobi, da se prepriča, da vse deluje. Nato se odpravi v astronomski observatorij in preveri tamkajšnje aparate in naprave. V observatoriju so naprave, ki opravljajo meritve in beležijo različne parametre, kot so jakost svetlobe, magnituda zvezd, barva oddane svetlobe, temperatura zvezd, razdalja med zvezdami, hitrost gibanja itd. Rezultate prebere in jih zapiše. Streha observatorija je izdelana iz jekla in ima nekaj oken iz pleksi stekla na različnih straneh strehe. Teleskop usmeri v določeno smer, na določeno zvezdo ali skupino zvezd in jih opazuje. Naredi veliko posnetkov in meritev. Nato prebere vse zapisane vrednosti, zapiše svoja opažanja in pridobljene informacije ter oblikuje sklepe. Opoldne ima kosilo z drugimi in vsi se pogovarjajo o svojem delu. Dve uri počiva, nato pa se vrne v opazovalnico in nadaljuje z delom. Pošlje fotografije in informacije ter se z drugimi astronomi na Zemlji pogovori o rezultatih in zaključkih. V svoj dnevnik vpiše komentarje, opažanja in zaključke, nato pa se spusti v osrednjo kontrolno sobo, kjer opravi še zadnje preverjanje dneva. Zvečer ima večerjo z drugimi, se pogovarja in določi program za naslednji dan. Na koncu se okopava in gre spat.